Kako pišemo božič (dan samostojnosti, silvestrovo, novo leto …)?

 

Vsako leto decembra se pojavijo razprave okrog zapisovanja imen praznikov (BOŽIČ, NOVO LETO …) in praznovanj (MIKLAVŽEVANJE, SILVESTROVO/SILVESTROVANJE …). Kaj pišemo z malo in kaj z veliko začetnico?

Zapisovanje glasov s črkami ureja Slovenski pravopis, ki je izšel leta 2001 in ki se zdaj posodablja.

Pravopis določa normo knjižnega zapisa. Pove nam, kako kaj pišemo takrat, ko uporabljamo knjižni jezik. Pravopisnih pravil se moramo torej strogo držati v šoli, v medijih, v javnih listinah, strokovnih in znanstvenih knjigah (tudi poljudnih!), na plakatih, brošurah, zgibankah, institucionalnih spletnih straneh ustanov in organizacij ter v vseh formalnih zapisih (torej tudi v poslovnih dopisih). Knjižni jezik je uradni, formalni, institucionalni jezik, primeren za javno rabo.

Ko pošiljamo osebna in zasebna sporočila, ki niso namenjena javnosti (npr. sms, whatsapp, messenger … ali pa voščilnice, razglednice, pisma), se sami odločamo, kako zvesto bomo sledili pravopisnim pravilom – pri izbiri upoštevamo predvsem naslovnika in okoliščine. Zato da se lahko ustrezno odločamo, kdaj, kje in v kolikšni meri bomo pravila kršili, pa moramo seveda pravila najprej poznati … sicer se lahko zgodi, da se nehote in nevede osmešimo.

In kaj pravi SP o zapisovanju imen praznikov? Vse praznike pišemo z malo začetnico, z izjemo tistih, ki vsebujejo lastna imena oseb (prim. § 150, str. 20): torej božič, novo leto, dan državnosti, dan upora proti okupatorju, prvi maj … pač pa Prešernov dan (uradno sicer: dan slovenske kulture) in Marijino vnebovzetje. 

VPR #1: Ali pravilo velja tudi za vernike? Seveda. Naloga knjižnega jezika je mdr. tudi ta, da javno, formalno in institucionalno rabo poenoti. Ne glede na osebno prepričanje posameznika se VSI prazniki zapisujejo enako – tako kot pišejo kristjani božič in velika noč z malo začetnico, tako pišejo tudi delavci prvi maj, zavedni Slovenci dan samostojnosti, Judje hanuka, muslimani ramadan in bajram.

Kako naj bi sicer npr. neka institucija (npr. ministrstvo, občina, šola, kulturna ustanova …) pošiljala božična voščila? Naj bi se pri zapisovanju besede BOŽIČ ravnala po predsednikovem verskem prepričanju? Naj bi o tem sklepal upravni odbor? Ali celo člani na skupščini oz. občani na volitvah? Pravopis ni nujno zlo: njegova naloga je (tudi) da, da nam priskoči na pomoč pri takih “institucionalnih” zagatah.

VPR #2: Se je to pravilo uveljavilo v času socializma? Ne, pravilo se je uveljavilo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Kot zanimivost: pisanje božiča in drugih praznikov z malo začetnico sta prva zagovarjala pater Stanislav Škrabec (ki je bil frančiškan) in Anton Breznik (duhovnik in ravnatelj škofijske gimnazije). Več o tem si lahko prebere v objavi Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU

 

Pa … vesel božič in srečno novo leto!

Previous Post
Iz “itavenščine” v slovenščino!
Next Post
Ufficio → urad?

No results found.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu