Jeziki se spreminjajo: pojavljajo se nove besede, stare pa dobivajo nove pomene; spreminja se raba nekaterih besed in besednih zvez, spreminjajo se konkordance (kaj s čim paše v jeziku) in spreminjajo se navade govorcev. Tem trendom moramo slediti oz. jih poznati, sicer postane naš jezik kmalu zastarel, okoren in nekam … čuden.

Med takimi trendovskimi besedami je tudi aplikacija – saj veste: to je tisti programček, ki vam omogoča, da z zaslona svojega telefona z enim samim klikom dostopate do različnih spletnih storitev (hotelskih rezervacij, vremenskih napovedi, dnevnikov in revij …). Aplikacija sicer ni nova beseda: v SSKJ2 dobimo nekaj primerov tradicionalne rabe te besede v stavkih tipa “izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere” ali “aplikacija znanstvenih izsledkov”. Odkar pa imamo mobilne telefone, je beseda aplikacija dobila drugačen, nov pomen: SSKJ2 navaja primere raberazvijati poslovne, spletne aplikacije”; “uporaba brezplačnih aplikacij”, “programska aplikacija”, “računalniške igre in aplikacije”.

Kako se beseda aplikacija uporablja v realnem jeziku in s katerimi drugimi besedami se običajno povezuje, pa izvemo iz korpusa Gigafida. Čisto sveže podatke bomo sicer baje dobili prihodnje leto, ko bo korpus posodobljen, zaenkrat pa si lahko vendarle pomagamo s tem, kar nam je na voljo. Če za iskanje po korpusu izberemo opcijo OKOLICA, nam program ponudi seznam besed, ki se najpogosteje uporabljajo ob iztočnici aplikacija – tako dobimo glagole, pridevnike, prislove in še marsikaj drugega, kar se pogosto povezuje z iztočnico. 

Korpus Gigafida: www.gigafida.net

Če nas zanima, kaj z aplikacijami delamo, lahko iz menija na levi strani izberemo samo opcijo iskanja glagolov: na ta način bomo dobili seznam najpogosteje rabljenih glagolov ob besedi aplikacija. Ugotovili bomo, da aplikacije pripravimo, imamo, razvijamo, uporabljamo, namestimo, naložimo, zaženemo … 

S korpusom lahko preverimo tudi ustreznost prevodov

Recimo, da moramo prevesti stavek “scaricare l’applicazione”. Po domače temu rečemo “skrgaj si app zs interneta”, a to bodo razumeli le govorci, ki poznajo lokalne različice slovenskega jezika. Če okoliščine od nas zahtevajo rabo nelokalnega pogovornega jezika ali celo knjižnega jezika, moramo poiskati kaj drugega. Kaj? Ena od opcij je glagol sneti: “snemi si aplikacijo”. Zveni v redu … toda: se taka kombinacija sploh uporablja?

Korpus Gigafida nam pravi, da je glagol sneti ob besedi aplikacija zelo redek: poizvedovanje nam navrže le dva zadetka, oba sta iz nepreverjenih internetnih virov.  Taka raba je torej na splošno neustrezna, neposrečena. Prav tako neposrečena je kolokacija “inštalirati aplikacijo”: tudi za to opcijo imamo le dva zadetka. Več sreče bomo imeli s prevodnimi opcijami “naložite si aplikacijo”, “namestite si aplikacijo” in “prenesite aplikacijo”: za vsakega od teh primerov dobimo v korpusu skoraj 30 konkordanc.

Preden se torej lotimo prevajanja, je smiselno, da preverimo, ali se instant rešitve, ki se nam zdijo smiselne ali celo genialne, res uporabljajo v praksi.

.

 

 

, , ,
Previous Post
6 nasvetov za vsakdanje prevajanje!
Next Post
Risanka: Zverinice iz Rezije

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu