Itinerarij od čutov k občutkom za jezikovne sladokusce

Kaj lahko povemo o izpraznjenih mestih oziroma svoji četrti ali vasi? Ali samo to, da ni nikjer ljudi in zato nobenega dogajanja? Da je vse pusto? Da se je šele z omilitvijo ukrepov vrnilo življenje? Kako dobro slišimo svoj prostor? In koliko nerazumevanja svojega notranjega sveta, neosmišljene gmote čutnih vtisov, ki postaja notranja puščoba, smo preslikali navzven?

Hektičnost, ki ob uvedbi karantene sicer ni povsem zapustila življenj običajnih posameznikov, navadno oblikuje naše doživljanje sveta in nas sili, da se zavedamo predvsem vtisov, ki jih sprejemamo s čutom za vid, z očmi. Vse, kar nam sporočajo drugi čuti, v običajnem življenju postane gmota neubesedenih občutkov. Če so neubesedeni, pa ostanejo tudi neprepoznani. Česar ne poimenujemo, ne prepoznamo z notranjim očesom, ne postane del našega mentalnega in še pomembneje čustvenega zemljevida. Če povzamemo misli Umberta Galimbertija, mladi danes trpijo zaradi neke čustvene afazije, slabo je namreč oblikovana notranja struktura njihove čustvene govorice, s katero bi prepoznali svoje občutke in čustva, zaradi česar bi se zato bolje znašli v svoji notranjosti in življenju.

FOTO: by Bartek Anonim from FreeImages

Primer iz prakse bo najbolje argumentiral zgornje misli. V neki tuji deželi še zdaj živi zelo nadarjen in očarljiv slovenski deček, vendar ga obkroža veliko neznanih jezikov – šolo in prijatelje pozna predvsem v angleščini – slovensko govori samo z domačimi. Ker je zelo temperamenten, se velikokrat razburi in je zato na ljudi v slovenščini vpil: »Sovražim te, jaz te tako sovražim!« Čeprav tudi v angleščini to ni najprijaznejša stvar, se zdi, da je I hate you kljub vsemu nekoliko bolj družbeno sprejemljivo kot sovražim te v slovenščini. Nekoč pa ga je nekdo med takim navalom besa vprašal, zakaj se je razburil. Za trenutek se je zamislil, nato pa zelo jasno in mirno odgovoril, da ga je razjezil prijatelj, ker je grdo govoril o njegovem bratcu. Upošteval je povabilo dobronamernega sogovornika in odslej sovražim te nadomestil z razjezil si me ali celo prizadel si me. Odziv okolice je bil neprimerno bolj razumevajoč in predvsem neagresiven: ta majcena sprememba pa je vplivala tudi na njegovo lastno doživljanje močnih čustvenih konfliktov. Življenje je postalo malce lažje.

Jezik, dobra jezikovna zmožnost pomaga lažje živeti tudi duševno, ne samo materialno. Čuti nam pri tem lahko izredno pomagajo. Predlagamo vam besedne igre, ki bodo uporabne tako v šoli kot za kakovostno in zabavno družinsko preživljanje prostega časa. Tako urimo ustvarjalno pozornost do okolice, prepoznavanje svojih odzivov nanjo, predvsem pa širimo besedišče, izgovarjamo in zapisujemo nenavadnejše besede, aktivno lahko brskamo po jezikovnih virih.

Za začetek vas vabimo, da prisluhnete Tehniškemu muzeju Slovenije v Bistri, ki se je v času karantene brez obiskovalcev odel v očarljivo zvočno preobleko. Če boste pobrskali po njihovi spletni strani, pa boste našli tudi druge aktivnosti, h katerim spodbujajo v muzeju v okviru akcije Tehniški dan Muzeja pošte in telekomunikacij na daljavo: zgodovina sporazumevanja na daljavo, o nitnem telefonu, svetlobi in pojavu modrega neba ter veliko drugega, s čimer bodo učenci svoje čutne vtise povezali s tehniškim in naravoslovnim znanjem.

Predvsem pa obiščite naše druge objave s predlogi aktivnosti za urjenje jezikovne zmožnosti s čutnimi vtisi.

Napisala: Andreja Kalc 

 

Priporočamo tudi:

 

Previous Post
Pogovorna oddaja Mikser
Next Post
Čutna slovenščina II

No results found.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu