slovenščina v stiku

Okno na “alta ribalta”
Bližajo se prijetni spomladanski sončni dnevi in komaj čakamo, da bomo lahko spustili v hišo nekaj svežega zraka, ne da bi zmrznili Kako naj v slovenščini povemo, da želimo odpreti okno na 𝘢𝘯𝘵𝘢 𝘳𝘪𝘣𝘢𝘭𝘵𝘢? Narečnih izrazov za tak način odpiranja okna je veliko: 𝘯𝘢 𝘰𝘣𝘦𝘳𝘭𝘪𝘩𝘵, 𝘯𝘢 𝘰𝘣𝘦𝘳𝘭𝘶𝘧𝘵, 𝘯𝘢 𝘷𝘦𝘯𝘵𝘶𝘴, 𝘯𝘢

Zlomiti ali razbiti?
V zamejstvu in sploh na Primorskem večkrat slišimo, da si je nekdo »razbil roko«. Če bi nas kdo iz Slovenije slišal, bi nas debelo pogledal in se nam posmejal, saj si je nesrečnež 𝑧𝑙𝑜𝑚𝑖𝑙 roko. Gre za značilen primer vpliva italijanščine zaradi jezikovnega stika. Govorci slovenščine, ki smo v tesnem

Sm figo, čitm knjigo – učinkovit primer rabe jezikovne mešanice
O jezikovnih mešanicah in o tem, kdaj jih uporabljamo (v neformalnih okoliščinah), smo že pisali. Naj povzamemo: jezikovne mešanice so idiomi, v katerih so stalno prisotne konstitutivne prvine dveh ali več jezikov, ki sicer niso značilne za druge idiome istega jezikovnega kontinuuma. Najbolj znana jezikovna mešanica je najbrž spanglish – se spomnite uspešnice Livin’ la

O jezikovnih mešanicah
Jezikovne mešanice so idiomi, ki jih uporabljamo pretežno v neformalnih okoliščinah – med prijatelji, sorodniki … včasih tudi med kolegi, predvsem v prostem času. Taki idiomi nastajajo in se uporabljajo v večjezičnih okoljih, tam, kjer se stikata vsaj dva jezika, ki sta si geografsko ali kulturno blizu. Ena od takih mešanic

Qui si parla solo sloveno/2
(nadaljevanje – preberi si prvi del) V prejšnjem postu smo začeli obravnavati vprašanje, ali naj učitelji od otrok zahtevajo, da se med odmori pogovarjajo v slovenščini. Čeprav se zdi odgovor na to vprašanje preprost in celo samoumeven, je v resnici kompleksen — in zahteva torej obsežnejšo obravnavo. Ali govorci (otroci

Qui si parla solo sloveno/1
Naslov je malce provokativen, a vendarle: je prav (predvsem pa: je smiselno), da učitelji od učencev slovenskih šol v Italiji zahtevajo, naj se med odmori pogovarjajo izključno v slovenščini? Odgovor, ki vsakemu od nas najprej pride na pamet, je: seveda! Saj to so vendar slovenske šole! Tudi mi se načelno

Tehnološki, industrijski in licejski … pol?
Kako bi v slovenščino prevedli italijansko besedo polo? Beseda ima namreč več pomenov in pomenskih odtenkov. Pri prevodu moramo biti torej pozorni na njeno večpomenskost (polisemijo), saj se zna zgoditi, da ne bomo mogli vseh pomenov prevesti z eno in isto slovensko besedo. Pooglejmo, kako bi se lahko lotili zadeve.

Kako pomembno je, da smo na svoj jezik PONOSNI?/2
(nadaljevanje … preberite si prvi del objave) Alex se je nekaj časa trudil s prevodom, ki mu ga je naročil šef. Malce nerodno mu je bilo priznati, da mu slovenščina ne gre od rok. Še bolj nerodno mu je bilo, ko so mu slovenski partnerji predlagali, ali se ne bi

Kako pomembno je, da smo na svoj jezik PONOSNI?/1
Do nedavnega smo pogosto slišali (in brali), kako je za ohranjanje manjšinskega jezika pomembno, da so govorci na svoj jezik »ponosni«. To so potrjevale – in pravzaprav še potrjujejo – tudi znanstvene raziskave. V strokovnem jeziku se ponosu reče »percepcija prestiža jezika« in ta dejavnik lahko res vpliva na stopnjo

Appartamento → *apartma?
Poletje je tu! Prav vsi, od otrok do najstarejših, že neučakano pričakujejo poletne počitnice. Nekateri se bodo odpravili v hribe, drugi na obalo; eni se bodo hladili v reki, drugi v morju – kakor komu paše. Tudi možnosti za nastanitev je veliko: hotel, kamping, hostel, b&b … Kdaj pa kdaj

Davčna terminologija: začnimo s prijavami
Področje davkov, dohodkov, javnih financ itd. ureja zakonodaja – nacionalna in evropska; to pomeni, da je to področje ne samo vsebinsko, ampak tudi jezikovno normirano. Tako kot moramo biti natančni pri izračunu dohodkov, tako moramo biti natančni tudi pri rabi terminologije; in tako kot prepustimo strokovnjakom izračun dohodkov, je smiselno,

Davčna terminologija: *komercialist in *agencija za prihodke
V eni prejšnjih objav smo v tej rubriki obravnavali davčno prijavo, ki je ponesrečen prevod italijanske besedne zveze dichiarazione dei redditi; v slovenščini je to napoved za odmero dohodnine. A davčna prijava ni edini terminološki spodrsljaj na tem področju. Nič kaj bolj posrečena ni raba besede komercialist za človeka, ki

Italijanski učbeniki v slovenski šoli: DA ali NE?
V (skoraj) vseh šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji se na seznamih učnega gradiva bolj ali manj pogosto znajdejo tudi italijanski učbeniki. Tu ne govorimo o učbenikih za italijanski jezik, ki so (seveda!) v italijanščini, ampak o učbenikih za druge predmete – matematiko, geografijo, latinščino, filozofijo … ja, tudi

Aula → avla?
Zasledili smo … Obtoženi je stopil v avlo, kjer je potekala sodna obravnava. Senatorji imamo avlo vsak teden. Dijaki bodo imeli zborovanje v avli v 4. nadstropju. Gornje povedi so tipični primeri paronimov oz. (italijansko-slovenskih) lažnih prijateljev. To so besede, ki imajo v dveh ali več jezikih podobno podobo, a

Bullismo → bulizem?
Prejeli smo vprašanje … Pozdravljeni, imam eno “smejoče” se vprašanje: katera je slovenska ustreznica za italijanski izraz “bullismo“? Na slovenskih šolah v Italiji temu rečejo kar bulizem. V Gigafidi je za besedo bulizem en sam zadetek in še ta je iz slovenskega medija v Italiji. V Franu o bulizmu ni ne

Delovno pravo: *terminske pogodbe, *odvisni delavci in *objave natečajev
Delo, služba, prekariat in vse, kar je s tem povezano, je po vseh verjetnostih najbolj žgoča tema naše družbe. In z aktualnimi temami pridejo na dan tudi aktualna terminološka vprašanja … Splošen problem – splošna terminologija S področjem dela se sicer ukvarjajo pravniki, politiki, raziskovalci in drugi strokovnjaki. A ker

“Izmenjava šola – delo”: prednosti in pomanjkljivosti
Pred nekaj dnevi smo v medijih brali/slišali, da bodo dijaki šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji lahko “opravljali izmenjavo šola – delo tudi v Sloveniji”. Novica ima svoje svetle in temne plati, prednosti in pomanjkljivosti … ali TOP in FLOP, kot se temu tudi reče. A pojdimo kar po vrsti.

Preteklost in lokalnost pri pouku slovenščine
Pouk slovenščine na slovenskih šolah v Italiji urejajo zakoni, predpisi, učni načrti in drugi normativni akti, ki jih morajo učitelji in profesorji seveda upoštevati. Znotraj teh okvirov in zunaj njih (npr. pri izbirnih, popoldanskih in drugih dejavnostih) pa imajo učitelji nekaj prostora tudi za teme, ki niso vnaprej določene. Te

Narečje DA … toda: KDAJ in KJE?
Do nedavnega so celo strokovnjaki svarili pred narečjem: otroci, ki doma govorijo v narečju, se nikoli ne naučijo “pravilnega” jezika, so pravili. Še danes se tu pa tam najde celo kak zdravnik, ki staršem odsvetuje rabo narečja. Raziskave na področju jezikoslovja, usvajanja jezika in kognitivnih znanosti pa so medtem dokazale,

Pronto soccorso → prva pomoč?
Področje zdravstva je z vidika učinkovite in suverene rabe jezika eno najzanimivejših. Je namreč stičišče strokovne, znanstvene terminologije, ki jo uporabljajo zdravniki, in poljudnih, splošnih sporazumevalnih praks, ki jih uporabljamo navadni govorci. In ker se z zdravjem soočamo tako rekoč vsakodnevno, je teh kombinacij nešteto. Ne glede na to, kateri

Težave z diplomo
“Leta 1992 sem diplomirala na liceju.” “Dijaki prejmejo diplomo o znanju tujih jezikov.” “Vsem zborom so dali diplomo o sodelovanju na reviji.” Zakaj imamo z diplomo včasih težave? Zato, ker se italijanska beseda (il) diploma uporablja povsem drugače kot slovenska beseda diploma, ki je med drugim, za razliko od italijanskega

Ufficio → urad?
“Naši uradi bodo med prazniki zaprti.” “Direktorja danes ni v uradu.” “Kupili smo nekaj uradniškega materiala in pohištva.” Kaj menite o gornjih povedih? Klasične definicije, ki jezikovne rabe delijo na PRAVILNE in ZGREŠENE, ob teh primerih ne pridejo v poštev. Slovnično in pravopisno so namreč gornji primeri neoporečni … a

Kako pišemo božič (dan samostojnosti, silvestrovo, novo leto …)?
Vsako leto decembra se pojavijo razprave okrog zapisovanja imen praznikov (BOŽIČ, NOVO LETO …) in praznovanj (MIKLAVŽEVANJE, SILVESTROVO/SILVESTROVANJE …). Kaj pišemo z malo in kaj z veliko začetnico? Zapisovanje glasov s črkami ureja Slovenski pravopis, ki je izšel leta 2001 in ki se zdaj posodablja. Pravopis določa normo knjižnega zapisa.

Velika začetnica: imena ustanov
Večkrat se dogaja, da moramo iz italijanščine v slovenščino prevesti ime kake ustanove, družbenopolitične ali upravne skupnosti, pa tudi posameznih organov teh skupnosti ali ustanov. Praktičen primer, ki se večkrat pojavlja v medijih in drugje, je Ministero dell’Istruzione dell’Università e della Ricerca. Z veliko začetnico je seveda zapisana prva beseda,

Sara Brezigar: O jeziku, identiteti in manjšini*
* Iz uvodnega razmišljanja dr. Sare Brezigar (SLORI) na 2. Deželni konferenci o zaščiti slovenske manjšine (Gorica/Trst, 24. in 25. novembra 2017) “Vprašanja o tem, kdo je Slovenec, kako se kdo identificira, koliko je »pravih« Slovencev, kako se kdo počuti, so sicer zanimiv pokazatelj, vendar zgolj posledica nečesa, ne pa

Intervento → poseg?
Tudi (in predvsem!) v formalnem, celo institucionalnem okolju pogosto slišimo in beremo o posegih: “posegi razpravljalcev so bili zanimivi; poslanec je v svojem posegu nagovoril prisotne; prosim, da za posege stopite k mikrofonu …” Beseda poseg sicer v slovenskem jeziku obstaja … a ni prevod italijanske besede intervento. V italijanščini

Dottore → doktor?
Komaj tri leta so minila od mature, zdaj pa je naša Metka že doktorica filozofije! Iskreno ji čestitamo vsi domači. Čestitke so res na mestu, saj je Metka potolkla vse rekorde: v samih treh letih je očitno zaključila študij, ki običajno traja osem let … ali je mogoče prišlo do

Študij v Sloveniji: dolg seznam prednosti
Februar je čas, ko se morajo maturanti odločiti, če, kje in kako bodo nadaljevali svojo študijsko pot. Možnosti je veliko, z vidika razvijanja sporazumevalnih zmožnosti in jezikovnih veščin v slovenskem jeziku pa je za dijake slovenskih šol v Italiji najbolj smiselno, da se odločijo za študij na kateri od slovenskih

(Vaško) narečje, (lokalna) različica, (knjižni) jezik – kaj je kaj, kje in kdaj?
Pred nekaj leti sem poslušala predavanje o kulturi oblačenja. Predavateljica je govorila o tem, katera obleka je primerna za kaj in za kam. Udeleženci se nismo vedno strinjali z njo – časi se spreminjajo, vedno bolj smo sproščeni, danes lahko hodimo ljudje v jeansih tudi na poroke in v gledališča. Ja,