Deset trikov za učenje jezikov (ne samo tujih!)

Spletni portal angleškega časopisa The Guardian je objavil deset nasvetov za uspešno in učinkovito učenje jezikov – ne samo tujih.

Celoten prispevek dobite na tej povezavi:

 

V nadaljevanju objavljamo povzetek z nekaj specifičnimi nasveti za usvajanje/učenje slovenščine kot manjšinskega jezika – SM(e)J se!

 

 

  1. POSTAVITE SI JASNE, NATANČNE, DOSEGLJIVE CILJE

Vprašajte se, kaj želite z učenjem jezika doseči. Postavite si jasne cilje, npr.: »Čez eno leto grem na potovanje v Španijo; do takrat moram govoriti špansko tako, da bom lahko vprašal za informacije in si naročil hrano v restavraciji.«

Isto pravilo velja tudi pri (ponovnem) učenju, izpopolnjevanju znanja in razvijanju jezikovnih veščin v svojem jeziku: »V enem mesecu se bom naučil pravil za postavljanje vejice.«

Pravilo jasnosti (in iskrenosti!) velja tudi takrat, ko se odločate za šolanje otrok v nekem jeziku. Vprašajte se, ali želite, da sin/hči pridobi le »šolsko« znanje jezika (ki ga bo z leti lahko celo pozabil) ali ciljate na to, da se bo – tudi ko odraste – suvereno sporazumeval v danem jeziku.

Več o tem

Pri postavljanju ciljev bodite realistični: presodite, koliko časa imate na razpolago, koliko energije boste namenili učenju jezika, kako pomembno je za vas, da se jezika naučite. Ne ciljajte previsoko … a hkrati pazite, da do sebe ne boste prestrogi.

Cilj (ali cilje) si zapišite v svoj Dnevnik SM(e)J se! ali v drug dnevnik učenja in usvajanja jezika.

 

 

  1. ČEMU SE UČITE JEZIKA?

Odgovorite si na vprašanje, čemu se jezika učite. Ga boste uporabljali v službi? Bi se radi (bolje) naučili jezika svojih prednikov? Načrtujete potovanje ali selitev?

Na isto vprašanje si odgovorite tudi takrat, ko se odločate, da se bodo vaši otroci šolali v nekem jeziku, ki ni običajni jezik sporazumevanja v družini. Čemu se odločate za to?

Odgovor (ali odgovore) si zapišite v svoj Dnevnik SM(e)J se! ali v drug dnevnik učenja in usvajanja jezika.

Imeti pred sabo napisan motiv, čemu se jezika učite, vam bo pomagalo pri učenju, usvajanju in razvijanju jezikovnih veščin. To bo dobra motivacija v tistih trenutkih, ko ne bo šlo vse po načrtih – ja, tudi to se včasih dogaja …

 

  1. OSREDOTOČITE SE NA TO, ČESAR SE ŽELITE NAUČITI

Ne izbirajte šol, tečajev, knjig, spletnih strani in drugih orodij »po naključju«. Ni vsaka metoda odlična za vse in ni rečeno, da bo tečaj, ki ga je obiskovala vaša soseda, ustrezal tudi vašim potrebam. Vprašajte se, česa se želite naučiti, in si na podlagi tega izberite ustrezno pot do znanja.

Če se želite naučiti pravopisa, se ne boste vpisovali na poletne tečaje slovenščine – vzemite v roke Pravopis ali obiščite temu namenjene delavnice.

Če želite razviti svoje sporazumevalne sposobnosti in jezikovne veščine nasploh, pojdite na tečaje, ki omogočajo popolno potopitev v slovensko govoreče okolje.

Če želite, se o izbiri lahko posvetujete tudi s svetovalcem – obiščite Spletno svetovalnico SM(e)J se!

 

  1. BERITE, KAR VAM JE VŠEČ

Da se boste izključno z branjem naučili jezika ali celostno razvili svoje jezikovne veščine (npr. SLOVENŠČINA 360°), je lažni mit. Z branjem se boste naučili predvsem – branja.

Je pa vsekakor res, da je razumevaje besedil (in torej branje) ena ključnih jezikovnih veščin, zato je branje nujno in absolutno priporočljivo.

A pozor! Za razvijanje jezikovnih veščin nikakor ni nujno, da se mučite s poezijo 19. stoletja ali z baročno prozo, če vam nista všeč. Izberite si besedila in teme, ki so vam blizu – berete lahko literarna besedila, esejistiko, revije, znanstvene članke različnih področij, kuharske knjige … Priporočamo vam, da berete sodobna besedila – po možnosti čim več različnih besedil, od leposlovnih knjig različnih avtorjev do dnevnih novic v različnih  časopisih, od vremenskih napovedi do horoskopov, navodil za uporabo, receptov in spletnih blogov.

Več o tem

 

  1. BESEDIŠČA SE UČITE IZ KONTEKSTA

Jeziki ne živijo (samo) v knjigah, učilnicah in slovnicah. Uporabljamo jih v vsakdanjem življenju, pri delu, s prijatelji, v družini, ob najrazličnejših opravkih. Zato je dobro, da se jezika učimo v vseh okoljih, kjer se jezik uporablja – na bencinski črpalki in v trgovini, pri zdravniku in na pošti, na upravni enoti in z inštalaterjem, ki nam pride namestiti nove števce.

Tako se bomo najuspešneje in najučinkoviteje naučili novih besed in besednih zvez, hkrati pa bomo tudi usvojili nenapisana pravila o tem, kje, kdaj in kako se posamezne besede ali besedne zveze uporabljajo. Dobro je, da imamo stike z različnimi govorci jezika, ki imajo različne stopnje izobrazbe in različna jezikovna znanja, ki opravljajo različne poklice in živijo v različnih regijah.

Več o tem

 

  1. NE OZIRAJTE SE NA (LAŽNE) MITE

Lažni miti o jeziku zavirajo naše učenje in usvajanje jezika.

Več o tem

Eden od takih lažnih mitov je tudi prepričanje, da se jezika lahko naučite samo v otroštvu. Res je sicer, da so otroški možgani v povprečju in na splošno bolj prožni; res je tudi, da je idealno obdobje za spontano usvajanje jezika zgodnje otroštvo; a to še ne pomeni, da se odrasli ljudje ne moremo uspešno naučiti novih jezikov ali izpopolniti svojega znanja.

Veliko (slavnih) ljudi se je tujih jezikov naučilo v odrasli dobi – pa so kljub temu dosegli zavidljive ravni znanja in razvoja jezikovnih veščin. Prav tako lahko v odrasli dobi izpopolnimo svoje znanje jezikov, ki smo se jih naučili v mladosti. Raziskave so celo pokazale, do smo odrasli bolj dovzetni za nekatere vidike, ki jih otrokom težje pojasnimo: smo bolj sistematični, zato se na primer lažje učimo slovničnih pravil in pravopisa.

 

  1. NE POZABITE NA SVOJ JEZIK

Učenje tujih jezikov bo lažje in uspešnejše, če boste dobro obvladali svoj jezik (ali svoje jezike). Zato si vzemite čas in »trenirajte« tudi jezikovne veščine in sporazumevalne spretnosti v svojem jeziku.

Pogosto namreč mislimo, da nam je »naš« jezik položen v zibelko in da se torej z njim ni treba več ukvarjati – jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu, potem znamo celo življenje. To je lažni mit. Tako kot vsa ostala znanja, veščine in spretnosti moramo tudi jezik stalno razvijati. Če ga ne razvijamo, nazadujemo, dokler jezik nazadnje pozabimo ali ga vsaj tako neuspešno uporabljamo, da ga raje opustimo in nadomestimo z drugim jezikom, pri katerem smo bolj suvereni.

Znanstveniki pa opozarjajo: za uspešno učenje tujih jezikov je ključnega pomena dobro poznavanje svojega jezika!

Več o tem

  1. NE SPREGLEJTE POMENA PREVAJANJA

Dolgo let so se ljudje tujih jezikov učili tako, kot se še danes učimo klasične grščine in latinščine – s prevajanjem. Potem so strokovnjaki opozorili na nekatere pasti in omejitve takega učenja jezikov: učenec pridobi na ta način zgolj pasivno znanje, ko pa mora jezik uporabljati aktivno (ko se mora torej sporazumevati v različnih okoliščinah in položajih), ima lahko s tem težave. Ker je prevajanje strokovno delo, so vedno na preži tudi napake, ki lahko povzročijo nestrokovnjakom kar precej težav.

Zato je do nedavnega veljalo: ko se učite jezikov, ne prevajajte! Ko govorite v enem jeziku, drugega odmislite!

Danes so strokovnjaki drugačnega mnenja.

Prevajanje je lahko odlična vaja – pod pogojem, da vemo, kje se lahko skrivajo pasti in na kaj moramo biti pri prevajanju pozorni.

Poleg tega govorci ne moremo povsem odmisliti jezikov, ki jih poznamo. To se pogosto dogaja dvo- ali večjezičnim govorcem, ki radi preklapljajo iz enega v drug jezika. Včasih se nam celo zgodi, da nam pride na misel beseda ali besedna zveza v jeziku, ki ga sploh ne poznamo tako dobro, domače besede pa se ne moremo in ne moremo spomniti.

Prepričanje, da pri učenju ali tudi sicer pri rabi jezikov ne smemo prevajati, je torej lažni mit. Veliko bolj uspešni bomo, če se bomo naučili, kako prevajati za potrebe vsakdanjega sporazumevanja.

Več o tem

 

  1. ZNANJE, STOPNJE IN OCENE

Napredek pri učenju in usvajanju jezika moramo seveda na nek način meriti in oceniti. Včasih se lahko zgodi, da moramo komu (npr. bodočemu delodajalcu) povedati, kakšno in kolikšno je naše znanje nekega jezika.

V Evropski uniji uporabljamo za to t. i. referenčni okvir za tuje jezike, s katerim nekako – vsaj približno – opredelimo svoje znanje tujih jezikov.

A raziskave so pokazale, da so take in podobne ocene vedno nenatančne, tudi sporne. Če stopnjo znanja in obvladovanja tujih jezikov lahko še nekako merimo (saj poteka učenje tej jezikov po nekem dokaj ustaljenem modelu), je veliko težje oceniti in opredeliti poznavanje tistih jezikov, ki se jih ne učimo na tečajih, ampak jih usvajamo spontano – z življenjem v okolju, kjer se ti jeziki splošno uporabljajo in smo jim zato dosledno izpostavljeni.

Ko se jezika učimo, nestrpno čakamo na trenutek, ko ga bomo uporabljali »tekoče«. A strokovnjaki nas opozarjajo, da je ta pojem težko opredeljiv. Zato: ne čakajte, da postanete mojster: jezik uporabljajte, kakorkoli ga pač znate – saj ravno vaja dela mojstra! Če pa v položajih, ki zahtevajo rabo knjižnega jezika, (še) niste povsem suvereni, se posvetujte s strokovnjakom.

 

 

  1. ZAGOTOVITE SI STALNO IZPOSTAVJENOST

Jezikovna znanja lahko pridobivamo tudi z branjem knjig in učenjem pravopisnih pravil na domačem kavču. A če želimo celostno razvijati jezikovne veščine (npr. SLOVENŠČINA 360°), moramo zagotoviti ustrezno izpostavljenost jeziku. To pomeni, da moramo priti v stik s čim več (potencialno vsemi) rabami določenega jezika v čim različnejših kontekstih: poznati moramo slovnična in pravopisna pravila, hkrati pa moramo uporabljati tudi neknjižne zvrsti jezika, od narečja do regionalnega in splošnega pogovornega jezika, slenga, žargonov … nato pa še jezik medijev, spletnih klepetalnic, socialnih omrežij itd.

Več o tem

Tako popolno potopitev v nek jezik lahko dosežemo samo z življenjem v okolju, kjer je ta jezik primaren, kjer se torej uporablja v vseh sporazumevalnih okoliščinah – za slovenščino je to nedvomno Slovenija.

Ker pa je sodobna tehnologija že močno napredovala, nam je danes lahko v veliko pomoč splet: do mnogih vsebin (časopisov, revij, poljudnih strokovnih strani, trgovin, klepetalnic, blogov, filmov, glasbe, radijskih in televizijskih oddaj …) lahko danes dostopamo prek spleta. Prav tako nam je v pomoč logistika: zapeljati se iz Trsta, Gorice ali Špetra do Kopra, Novega Gorice ali Kobarida je mačji kašelj.

In do Ljubljane, kjer nas sploh ne bodo razumeli, če bomo vprašali »žogico z okusom kreme v stožcu«, je le dobra ura vožnje – izpostavljenost različnim rabam slovenskega jezika pa je s takim izletom (in z nekaj dobre volje) zagotovljena. Pa ne pozabite vzeti s sabo svojega Dnevnika SM(e)J se!

 

 

notranji link na stran Jeziki&stiki – Besedišče

notranji link na stran Jeziki&stiki – Pragmatika

notranji link na stran SLOVENŠČINA 360°

notranji link na stran LAŽNI MITI O JEZIKU – Latinščina in grščina sta mrtva jezika

notranji link na stran LAŽNI MITI O JEZIKU – Jezik: al’ ga znaš al’ ga ne znaš

notranji link na stran LAŽNI MITI O JEZIKU – Jezik: al’ ga znaš al’ ga ne znaš

notranji link na stran LAŽNI MITI O JEZIKU –  Dvojezični govorec je itak prevajalec

notranji link na stran  Spletna svetovalnica SM(e)J se!

Menu