Poletna strokovna predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

V okviru 56. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo), ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Univerze v Ljubljani, bo od 7. 7. do 15. 7. 2020 potekalo 6 strokovnih predavanj o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 

Predavanja bodo javna in prosto dostopna na povezavi https://us02web.zoom.us/j/89977938498.

  • Torek, 7. 7., 14.00–15.00: Marko Stabej: Kaj se dogaja s slovenščino?
  • Sreda, 8. 7., 14.00–15.00: Alenka Žbogar: Razmerja v izbrani sodobni slovenski kratki prozi
  • Petek, 10. 7., 14.00–15.00: Božidar Jezernik: Kako je nevidni Triglav postal slovenski nacionalni simbol
  • Ponedeljek, 13. 7., 14.00–15.00: Simona Kranjc: Besedni red v slovenščini
  • Torek, 14. 7., 14.00–15.00: Darja Pavlič: Raznolikost poetik v sodobni slovenski poeziji – trije primeri
  • Sreda, 15. 7., 14.00–15.00: Martina Malešič: Urbanistični razvoj Ljubljane kot modernega mesta

Seminarska predavanja bodo kasneje objavljena tudi na prosto dostopnem spletnem portalu http://videolectures.net/ff_uni_lj/.

 

Vnaprej si povzetke predavanj lahko preberete na povezavi https://centerslo.si/wp-content/uploads/2020/06/5_predavanja.pdf.

Iz povzetka predavanja Marka Stabeja – Kaj se dogaja s slovenščino?:

/… / Najprej se bomo posvetili dinamiki dogajanja, sprememb in razmerij v sodobnem slovenističnem jezikoslovju in slovenski jezikovni politiki, opredelili bomo vplive sodobne večjezičnosti na rabo in znanje slovenščine ter posebej predstavili zanimivo dogajanje v zvezi s slovenščino kot tujim jezikom. Predstavili in utemeljili bomo tezo, da je nadaljnja življenjska moč slovenščine odvisna od opolnomočenja njenih govork in govorcev. Za to opolnomočenje pa je potreben poseben jezikovnonačrtovalni okvir, ki zajema od dostopnosti kvalitetnega učenja jezika do dostopnosti kvalitetnih jezikovnih storitev, od ustreznega opisa sodobne slovenščine v vsej njeni raznovrstnosti do dostopnosti kvalitetnih in uporabnih jezikovnih virov, priročnikov in pripomočkov. Predstavili bomo del tega okvira, ki je že vzpostavljen, za konec pa si bomo skupaj poskusili predstavljati, kako bi ga lahko zgradili do konca. (Več na https://centerslo.si/wp-content/uploads/2020/06/5_predavanja.pdf.)

Iz povzetka predavanja Simone Kranjc – Besedni red v slovenščini:

/… / Verjetno je ravno dejstvo, da se z besednim redom v zgodovini skladenjskih raziskav niso pretirano veliko ukvarjali, vzrok, da je bilo besednemu redu posvečene razmeroma malo pozornosti tudi v (predvsem starejših) učbenikih slovenščine kot drugega in tujega jezika. Predvsem se je v njih na vprašanje besednega reda opozarjalo ob obravnavah naslonskega niza in besednih zvez, torej gre za obravnave pravil, ki uravnavajo stalno stavo. Načelu členitve po aktualnosti pa so se avtorji učbenikov najpogosteje izogibali, verjetno ravno zaradi tega, ker so predpostavljali, da ima oseba, ki se uči slovenščino kot drugi ali tuji jezik, razvit spoznavni sistem, da dobro pozna semantična, pragmatična in skladenjska pravila iz prvega jezika, ima veliko izkušenj in vedenja o svetu in da lahko jezikovni sistem prvega jezika uporabi kot izhodišče za gradnjo slovnice v drugem oz. tujem jeziku. To je seveda res, vendar se je treba  zavedati dejstva, da se jeziki med seboj razlikujejo, zato se razlikujejo tudi sredstva, s katerimi lahko npr. dve propoziciji med seboj povežemo v logični posledični odnos. Prav tako vsak od jezikov ustvari lastne tipe razvijanja tem. Če bi v teh primerih sredstva iz prvega jezika prenesli v drugi ali tuji jezik, bi tvorili izreke in besedila, ki jih rojeni govorci ne bi nikoli izrekli. Ob upoštevanju dejstva, da je besedni red ena od osrednjih prvin pri oblikovanju diskurza, bom v prispevku predstavila nekaj primerov iz besedil iz različnih kontekstov, kjer se z obravnavanega vidika kažejo problematična mesta. Pri tem bodo upoštevani različni kontekstualni dejavniki, od prenosnika do statusa jezika pri posameznem govorcu. (Več na https://centerslo.si/wp-content/uploads/2020/06/5_predavanja.pdf.)

Previous Post
S stripi do višje bralne pismenosti?
Next Post
Spodbujanje jezikovnega razvoja z branjem revij

No results found.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu