Ob 100-letnici rojstva Giannija Rodarija, italijanskega pisatelja, pesnika in pedagoga, se bo od 20. do 24. oktobra 2020 zvrstila vrsta dogodkov: od branja in pripovedovanja Rodarijevih pravljic, predstavitve projektov PRINO, PINA in revije Galeb, Rodarija v glasbi do mednarodnega znanstvenega simpozija (Za)govor ustvarjalnosti, ki ga organizirajo Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Gajbla in založba Malinc s priznanimi gosti.
Mednarodni znanstveni simpozij (Za)govor ustvarjalnosti: program
Sodobna družba pričakuje in zahteva ustvarjalnost na vseh področjih življenja in dela, zato je sposobnost ustvarjanja novih smiselnih oblik in vsebin danes odločilna za uspešnost posameznika in družbe tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Ustvarjalnost je del človekove osebnosti in je od nje tudi odvisna. Pojem ustvarjalnost ima, kot navaja Udovič (2014) več sopomenk: kreativnost, inovativnost, torišče, tvornost, stvarilnost in njene izpeljanke – stvariteljnost, stvariteljstvo, stvarjalnost, stvarništvo, ustvarjalstvo.
Da smo ustvarjalni, zapiše Kopačin (2014), ni potrebno, da smo nadpovprečno inteligentni. Z ustvarjalnim pristopom izredno razvijamo in dopolnjujemo svojo inteligentnost na vseh področjih. Ustvarjalnost nam pomaga do večje uspešnosti pri pouku, pri vzgoji, pri učenju, v umetnostih, pri hobijih, na poslovnem področju, torej pri vsem, s čimerkoli se ljudje pač ukvarjamo. Zato bi moral biti glavni cilj vzgoje in izobraževanja odkrivanje, prebujanje in spodbujanje ustvarjalnih zmožnosti vseh otrok / učencev. Nobena skrivnost pa ni, da so naše šole kljub večnemu posodabljanju učnih načrtov velikokrat neživljenjske in vsebinsko zaostajajo za sodobnimi rešitvami. V večini primerov neinventivno posredujejo znanje in premalo spodbujajo ustvarjalnost in kritičnost.
Kroflič (1999) meni, da je ustvarjalnost kompleksen pojem, proces nastajanja originalnih idej, produkt različnih pogledov na svet, zmožnost nadgrajevanja ali izboljšav. Gre za ustvarjanje nečesa novega, kar lahko vidimo, slišimo, ter kot nagnjenost, usmerjenost, stališče – za oblikovanje le-tega pa mora biti posameznik zmožen biti presenečen, začuden. Najbolj ustvarjalni pa so po avtorjevem mnenju otroci, saj s procesom socializacije še niso prišli do trenutka, ko bi se ta možnost izgubila.
Enakega mnenja je tudi Gianni Rodari, italijanski pisatelj, pesnik, osnovnošolski učitelj, novinar in pedagog, ki se je pred 100 leti, 23. 10. 1920 rodil v italijanskem mestecu Omegna. 1950 leta je izdal svoje prvo delo za otroke in mladino. Z obsežno produkcijo mladinske književnosti, pretkane z inteligentno romansko hudomušnostjo in humornostjo, v katero vstopajo motivi in teme iz vsakdanjega življenja njegovega časa (mir, vojna, izseljevanje, krivica, neenakost, svoboda …), je veliko je prispeval k prenovi mladinske literature v Italiji. Tematike povojnega italijanskega časa 50. 60. in 70. let in Rodarijevi nadrealistični liki so zamenjali tradicionalne čarobne pravljice in bajke. Leta 1970 je za svoje delo prejel nagrado Hansa Christiana Andersena, najpomembnejše priznanje na področju mladinske književnosti. Do začetka leta 1980 je sodeloval z mnogimi časopisi in se udeležil mnogih predavanj ter srečanj na italijanskih šolah z učitelji, starši, učenci in celo z gledališkimi skupinami učencev. Umrl je 14. 4. 1980 v Rimu.
Leta 1973 je izšla Rodarijeva pedagoška mojstrovina, vademekum ustvarjalnega pripovedovanja, La grammatica della fantasia; introduzione all’arte di inventare storie (Srečanje z domišljijo), esej z napotki za starše, učitelje in promotorje ustvarjalnega pripovedovanja. V delu avtor sporoča preprosto idejo, da če želimo biti dobri pripovedovalci, se moramo teh veščin naučiti že zelo zgodaj, v otroštvu, saj pripovedovalski talent ne zraste iz niča, potrebno ga je vzgajati in gojiti.
Rodarija smo v slovenskem prostoru spoznali že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je Evelina Umek prevedla številna njegova dela in Srečanje z domišljijo. Svoj prostor je našel tudi v nekaterih učbeniških gradivih in berilih, tudi sodobnih. Najbolj ga pozna generacija poznih 60. 70. let, saj je ta zrasla ob številnih njegovih knjigah in zgodbah: Pravljice po telefonu, Miška iz stripov, Modra puščica, Pravljice za igro, Vid v televizorju …
V letu, ko praznujemo več Rodarijevih okroglih obletnic in v tednu, ko praznujemo stoto obletnico njegovega rojstva, smo se želeli na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, v hiši ustvarjalnega pripovedovanja Gajbli in založbi Malinc pod pokroviteljstvom mestne občine Koper in soorganizaciji društva PINA pokloniti temu pomembnemu človeku, ki je menil, da je domišljija os vseh misli, literarnih del in življenja. Zato smo organizirali teden dejavnosti posvečenih Gianniju Rodariju.
Od 20. do 24. oktobra 2020 bodo na različnih lokacijah na daljavo potekale delavnice, predstavitve projektov in revije Galeb, branje Rodarijevih del, 21. oktobra 2020 pa spletni mednarodni znanstveni simpozij, na katerem bodo organizatorji UP PEF, Gajbla in založba Malinc s priznanimi gosti, to so prof. dr. Vanessa Roghi, prof. dr. Jack Zipes, prof. dr. Juan Kruz Igerabide, spregovorili o Rodarijevem delu, pripovedovanju, otroški literaturi …
Po pogovoru bodo sledile predstavitve znanstvenih prispevkov slovenskih strokovnjakov prof. dr. Milene Mileva Blažić (UL PEF), doc. dr. Barbare Baloh in doc. dr. Ede Birsa (UP PEF), Samante Kobal, (Gajbla), doc. dr. Ane Beguš (UP FHŠ), pridr. prof. dr. Barbare Pregelj (Založba Malinc) in Francisca Tomsicha (urugvajskega učitelja s slovenskimi koreninami). Dogodek bo povezovala dr. Anja Pirih, goste pa bosta v uvodnem nagovoru pozdravila župan MOK Koper Aleš Bržan in dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem prof. dr. Mara Cotič.
Zapisala doc. dr. Barbara Baloh
