Zasledili smo …

Obtoženi je stopil v avlo, kjer je potekala sodna obravnava.

Senatorji imamo avlo vsak teden.

Dijaki bodo imeli zborovanje v avli v 4. nadstropju.

Gornje povedi so tipični primeri paronimov oz. (italijansko-slovenskih) lažnih prijateljev. To so besede, ki imajo v dveh ali več jezikih podobno podobo, a vsaj delno različen pomen.

Edini priročnik o italijansko-slovenskih paronimih, ki ga imamo na razpolago, je slovar Lažni prijatelji – I falsi amici, ki ga je pripravila Diomira Fabjan Bajc in ki je izšel pri tržaški založbi Mladika leta 1994; dvojica aula (it.) – avla (slo.) v tem priročniku ni obravnavana. Spletnih priročnikov o italijansko-slovenskih paronimih pa trenutno (še) nimamo. Če želimo preveriti, kako se beseda avla uporablja v slovenskem jeziku in kaj pomeni, si moramo torej pomagati drugače.

Prva postaja je portal Fran. Tu dobimo vse normativne priročnike za slovenski jezik – preverimo torej lahko, ali se določena beseda uporablja v knjižnem jeziku in kaj pomeni. Poizvedba nam pokaže, da je beseda avla sicer knjižna, a da njen pomen ni tak, kot bi pričakovali glede na italijanski pomen besede aula (učilnica, predavalnica, dvorana …).

V slovenskem jeziku je avla pritlični prostor, vhod v stavbo, veža

In ker je malo verjetno, da bi obravnava na sodišču potekala kar v vhodni veži, da bi senatorji zborovali v predpostoru in da bi bil vhod v šolsko poslopje v 4. nadstropju, lahko trdimo, da so gornji primeri z vidika knjižne rabe jezika neustrezni.

A knjižna raba ni edina pojavna oblika jezika. Knjižni jezik uporabljamo v javnem sporočanju, v formalnih okoliščinah, v šoli, v medijih, v pravnih in v strokovnih besedilih. Poglejmo torej, kako se beseda avla uporablja v drugih, bolj neformalnih zvrsteh slovenskega jezika.

Informacijo o dejanski rabi neke besede nam daje referenčni korpus jezika (za slovenščino je to Gigafida). Že hitra poizvedba nam pokaže, da se beseda avla uporablja kar pogosto (dobimo namreč nekaj več kot 10.000 konkordanc). Če si podrobneje ogledamo posamezne primere rabe, vidimo, da se beseda avla res NE uporablja s pomenom učilnica, predavalnica, dvorana … Pač pa opazimo, da se v avlah prirejajo razstave, priložnostna predavanja, tudi zborovanja. Avla je torej pritlični vhodni prostor, ki bi mu sicer običajno rekli kar vhod ali veža; če pa v tem prostoru poteka kaka kulturna prireditev, mu (pogosteje) pravimo avla. Taka raba je običajna v medijih in v sporočilih organizatorjev teh kulturnih dogodkov.

Kako pa uporabljamo besedno zvezo aula/avla magna (iz latinščine: velika dvorana)?

Normativni priročniki za knjižni jezik teh primerov ne navajajo. Poizvedba v korpusu nam nameče 6 oz. 13 konkordanc, kar je res zelo malo, predvsem če upoštevamo dejstvo, da je skoraj polovica teh konkordanc iz zamejskih virov. Besedna zveza ‘aula (avla) magna’ je namreč strokovni termin, ki se včasih uporablja le v arhitekturi in umetnostni zgodovini, sicer pa je zelo redek. Raba te besedne zveze je torej eksotična, nenavadna, ozko strokovna in zelo “načitana”; prav tako neobičajna je raba besedne zveze zborna dvorana (3 konkordance). Pogostejša in posledično manj zaznamovana je raba besednih zvez velika dvorana (9.332), velika predavalnica (609), konferenčna dvorana (1.446). Obravnave na sodiščih običajno potekajo v sodni dvorani (3.332), poslanci pa zasedajo kar v dvorani.

 

Previous Post
Bullismo → bulizem?
Next Post
Izpopolnjevalni tečaj slovenskega jezika na ravni J1 za uslužbence dežele FJK

No results found.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu