Deset trikov za učenje jezikov (ne samo tujih!)

Spletni portal angleškega časopisa The Guardian je objavil deset nasvetov za uspešno in učinkovito učenje jezikov – ne samo tujih.

V nadaljevanju objavljamo povzetek z nekaj specifičnimi nasveti za usvajanje/učenje slovenščine kot manjšinskega jezika.

 

  1. POSTAVITE SI JASNE, NATANČNE, DOSEGLJIVE CILJE

Vprašajte se, kaj želite z učenjem jezika doseči. Postavite si jasne cilje, npr.: »Čez eno leto grem na potovanje v Španijo; do takrat moram govoriti špansko tako, da bom lahko vprašal za informacije in si naročil hrano v restavraciji.«

Pravilo jasnosti (in iskrenosti!) velja tudi takrat, ko se odločate za šolanje otrok v nekem jeziku. Vprašajte se, ali želite, da sin/hči pridobi le »šolsko« znanje jezika (ki ga bo z leti lahko celo pozabil), ali ciljate na to, da se bo – tudi ko odraste – suvereno sporazumeval v danem jeziku.

Pri postavljanju ciljev bodite trezni: presodite, koliko časa imate na razpolago, koliko energije boste namenili učenju jezika, kako pomembno je za vas, da se jezika naučite. Ne ciljajte previsoko … a hkrati pazite, da do sebe ne boste prestrogi.

Cilj (ali cilje) si zapišite v svoj Dnevnik SM(e)J se! ali v drug dnevnik učenja in usvajanja jezika.

 

  1. ČEMU SE UČITE JEZIKA?

Ga boste uporabljali v službi? Bi se radi (bolje) naučili jezika svojih prednikov? Načrtujete potovanje ali selitev?

Na isto vprašanje si odgovorite tudi takrat, ko se odločate, da se bodo vaši otroci šolali v nekem jeziku, ki ni običajni jezik sporazumevanja v družini. Čemu se odločate za to?

Odgovor (ali odgovore) si zapišite v svoj Dnevnik SM(e)J se! ali v drug dnevnik učenja in usvajanja jezika.

 

  1. OSREDOTOČITE SE NA TO, ČESAR SE ŽELITE NAUČITI

Ne izbirajte šol, tečajev, knjig, spletnih strani in drugih orodij »po naključju«. Ni vsaka metoda odlična za vse in ni rečeno, da bo tečaj, ki ga je obiskovala vaša soseda, ustrezal tudi vašim potrebam. Vprašajte se, česa se želite naučiti, in si na podlagi tega izberite ustrezno pot do znanja.

Če se želite naučiti pravopisa, se ne boste vpisovali na poletne tečaje slovenščine – vzemite v roke Pravopis ali obiščite temu namenjene delavnice.

Če želite razviti svoje sporazumevalne sposobnosti in jezikovne veščine nasploh, pojdite na tečaje, ki omogočajo popolno potopitev v slovensko govoreče okolje.

 

  1. BERITE, KAR VAM JE VŠEČ

Da se boste izključno z branjem naučili jezika ali celostno razvili svoje jezikovne veščine, je lažni mit. Z branjem se boste naučili predvsem – branja.

Je pa vsekakor res, da je razumevaje besedil (in torej branje) ena ključnih jezikovnih veščin, zato je branje nujno in absolutno priporočljivo.

A pozor! Za razvijanje jezikovnih veščin nikakor ni nujno, da se mučite s poezijo 19. stoletja ali z baročno prozo, če vam nista všeč. Izberite si besedila in teme, ki so vam blizu – berete lahko literarna besedila, esejistiko, revije, znanstvene članke različnih področij, kuharske knjige … Priporočamo vam, da berete sodobna besedila – po možnosti čim več različnih besedil, od leposlovnih knjig različnih avtorjev do dnevnih novic v različnih  časopisih, od vremenskih napovedi do horoskopov, navodil za uporabo, receptov in spletnih blogov.

 

  1. BESEDIŠČA SE UČITE IZ KONTEKSTA

Jeziki ne živijo (samo) v knjigah, učilnicah in slovnicah. Uporabljamo jih v vsakdanjem življenju, pri delu, s prijatelji, v družini, ob najrazličnejših opravkih. Zato je dobro, da se jezika učimo v vseh okoljih, kjer se jezik uporablja – na bencinski črpalki in v trgovini, pri zdravniku in na pošti, na upravni enoti in z inštalaterjem, ki nam pride namestiti nove števce.

Tako se bomo najuspešneje in najučinkoviteje naučili novih besed in besednih zvez, hkrati pa bomo tudi usvojili nenapisana pravila o tem, kje, kdaj in kako se posamezne besede ali besedne zveze uporabljajo. Dobro je, da imamo stike z različnimi govorci jezika, ki imajo različne stopnje izobrazbe in različna jezikovna znanja, ki opravljajo različne poklice in živijo v različnih regijah.

 

  1. NE OZIRAJTE SE NA (LAŽNE) MITE

Lažni miti o jeziku zavirajo naše učenje in usvajanje jezika.

Eden od takih lažnih mitov je tudi prepričanje, da se jezika lahko naučite samo v otroštvu. Res je sicer, da so otroški možgani v povprečju in na splošno bolj prožni; res je tudi, da je idealno obdobje za spontano usvajanje jezika zgodnje otroštvo; a to še ne pomeni, da se odrasli ljudje ne moremo uspešno naučiti novih jezikov ali izpopolniti svojega znanja.

Raziskave so celo pokazale, do smo odrasli bolj dovzetni za nekatere vidike, ki jih otrokom težje pojasnimo: smo bolj sistematični, zato se na primer lažje učimo slovničnih pravil in pravopisa.

 

  1. NE POZABITE NA SVOJ JEZIK

Učenje tujih jezikov bo lažje in uspešnejše, če boste dobro obvladali svoj jezik (ali svoje jezike). Zato si vzemite čas in »trenirajte« tudi jezikovne veščine in sporazumevalne spretnosti v svojem jeziku.

Pogosto namreč mislimo, da nam je »naš« jezik položen v zibelko in da se torej z njim ni treba več ukvarjati – jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu, potem znamo celo življenje. To je lažni mit. Tako kot vsa ostala znanja, veščine in spretnosti moramo tudi jezik stalno trenirati. Če jezikovnih veščin in spretnosti ne razvijamo, nazadujemo, dokler jezik nazadnje pozabimo ali ga vsaj tako neuspešno uporabljamo, da ga raje opustimo in nadomestimo z drugim jezikom, pri katerem smo bolj suvereni.

Znanstveniki pa opozarjajo: za uspešno učenje tujih jezikov je ključnega pomena dobro poznavanje svojega jezika!

 

  1. NE SPREGLEJTE PREVAJANJA

Dolgo let so se ljudje tujih jezikov učili tako, kot se še danes učimo klasične grščine in latinščine – s prevajanjem. Potem so strokovnjaki opozorili na nekatere pasti in omejitve takega učenja jezikov. Zato je do nedavnega veljalo: ko se učite jezikov, ne prevajajte! Ko govorite v enem jeziku, drugega odmislite!

Danes so strokovnjaki drugačnega mnenja.

Prevajanje je lahko odlična vaja – pod pogojem, da vemo, kje se lahko skrivajo pasti in na kaj moramo biti pri prevajanju pozorni.

Prepričanje, da pri učenju ali tudi sicer pri rabi jezikov ne smemo prevajati, je torej lažni mit. Veliko bolj uspešni bomo, če se bomo naučili, kako prevajati za potrebe vsakdanjega sporazumevanja.

 

  1. ZNANJE, STOPNJE IN OCENE

Napredek pri učenju in usvajanju jezika moramo seveda na nek način meriti in oceniti. Včasih se lahko zgodi, da moramo komu (npr. bodočemu delodajalcu) povedati, kakšno in kolikšno je naše znanje nekega jezika.

V Evropski uniji uporabljamo za to t. i. referenčni okvir za tuje jezike, s katerim nekako – vsaj približno – opredelimo svoje znanje tujih jezikov.

A raziskave so pokazale, da so take in podobne ocene vedno nenatančne, tudi sporne. Če stopnjo znanja in obvladovanja tujih jezikov lahko še nekako merimo (saj poteka učenje teh jezikov po nekem dokaj ustaljenem modelu), je veliko težje oceniti in opredeliti poznavanje tistih jezikov, ki se jih ne učimo na tečajih, ampak jih usvajamo spontano – z življenjem v okolju, kjer se ti jeziki splošno uporabljajo in smo jim zato dosledno izpostavljeni.

Ko se jezika učimo, nestrpno čakamo na trenutek, ko ga bomo uporabljali »tekoče«. A strokovnjaki nas opozarjajo, da je ta pojem težko opredeljiv. Zato ne čakajte, da postanete mojster: jezik uporabljajte, kakorkoli ga pač znate – saj ravno vaja dela mojstra! Če pa v zelo formalnih položajih, ki zahtevajo rabo knjižnega jezika, (še) niste povsem suvereni, se posvetujte s strokovnjakom.

 

  1. ZAGOTOVITE SI STALNO IZPOSTAVJENOST

Jezikovna znanja lahko pridobivamo tudi z branjem knjig in učenjem pravopisnih pravil na domačem kavču. A če želimo celostno razvijati jezikovne veščine, moramo zagotoviti ustrezno izpostavljenost jeziku. To pomeni, da moramo priti v stik s čim več (potencialno vsemi) rabami določenega jezika v čim različnejših kontekstih: poznati moramo slovnična in pravopisna pravila, hkrati pa moramo uporabljati tudi neknjižne zvrsti jezika, od narečja do regionalnega in splošnega pogovornega jezika, slenga, žargonov … nato pa še jezik medijev, spletnih klepetalnic, socialnih omrežij itd.

Tako popolno potopitev v nek jezik lahko dosežemo samo v stalnem, doslednem in aktivnem stiku z okoljem, kjer je ta jezik primaren, kjer se torej uporablja v vseh sporazumevalnih okoliščinah – za slovenščino je to nedvomno Slovenija.

Ker pa je sodobna tehnologija že močno napredovala, nam je danes lahko v veliko pomoč splet: do mnogih vsebin (časopisov, revij, poljudnih strokovnih strani, trgovin, klepetalnic, blogov, filmov, glasbe, radijskih in televizijskih oddaj …) lahko danes dostopamo prek spleta. Prav tako nam je v pomoč logistika: zapeljati se iz Trsta, Gorice ali Špetra do Kopra, Novega Gorice ali Kobarida je mala malica.

In do Ljubljane je le dobra ura vožnje – izpostavljenost različnim rabam slovenskega jezika pa je s takim izletom (in z nekaj dobre volje) zagotovljena.

In ne pozabite vzeti s sabo svojega Dnevnika SM(e)J se!

Previous Post
(Vaško) narečje, (lokalna) različica, (knjižni) jezik – kaj je kaj, kje in kdaj?
Next Post
Vloga narečja pri usvajanju/učenju jezika

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu