Vloga narečja pri usvajanju/učenju jezika

Do nedavnega je veljalo, da je narečje lahko “ovira” pri učenju oz. usvajanju knjižnega jezika. To teorijo – ki sicer ni bila nikoli znanstveno dokazana – so nekateri učitelji povsem nekritično promovirali med starši. Posledice take negativne promocije so bile vse prej kot razveseljive:

  • nekateri starši (predvsem tisti, ki so poznali tudi nenarečne zvrsti jezika) so opuščali narečje kot vsakdanji družinski sporazumevalni kod;
  • drugi starši so skušali narečje “popraviti”: iz njega so začeli na lastno pest izločevati nekatere prvine in jih zamenjevati z “lepšimi”, “boljšimi”, “pravilnejšimi”;
  • tretja skupina staršev je še naprej uporabljala narečje – otroci teh družin so bili zato pogosto stigmatizirani zaradi svojega sporazumevalnega jezika.

Končni rezultat teh neznanstvenih jezikovnih politik je bilo po eni strani opuščanje narečja, po drugi strani pa nič kaj razveseljivi učni uspehi na področju usvajanja/učenja knjižnega jezika ali drugih nenarečnih zvrsti. Nazadnje gre k temu dodati še socialno stigmo: otroci, ki so še naprej uporabljali narečje, so po navadi izhajali iz ravnejših ali drugače socialno in kulturno ranljivejših družin. Skratka: polomija na celi črti.

 

Sodobne raziskave so pokazale in dokazale, da raba narečja ali celo več narečij v družinskem krogu nikakor ne ovira procesov usvajanja/učenja nenarečnih in knjižnih zvrsti. Nasprotno: otroci, ki so v otroštvu usvojili narečje in bili hkrati izpostavljeni tudi drugim nenarečnim zvrstem istega jezika, imajo manj težav pri usvajanju/učenju tujih jezikov – njihovi možgani so dejansko že “sprogramirani” za večjezičnost, so dokazali nekateri avtorji.

 

Skratka: če so otroci izpostavljeni TUDI narečju, je to zanje pozitivno. Starši in učitelji pa morajo paziti, da bodo otroci ustrezno izpostavljeni ŠE drugim, nenarečnim zvrstem jezika – od pogovornih (neformalnih) do knjižnih (formalnih). Usvajanje jezika je namreč uspešno takrat, ko je zagotovljena ustrezna izpostavljenost, kar pomeni, da morajo otroci (in drugi govorci) prihajati v stik z različnimi govorci v različnih okoliščinah, kar jim omogoča, da spoznavajo različne sporazumevalne prakse in torej različne rabe jezika.

Prisluhnite še oddaji o raznarodovalnem učinku negativnega odnosa do narečij v Jezikovnih pogovorih 3. programa Radia Slovenija.

, , , ,
Previous Post
Deset trikov za učenje jezikov (ne samo tujih!)
Next Post
Pouk slovenščine na italijanski šoli v Trstu

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu