Tehnološki, industrijski in licejski … pol?

 

Kako bi v slovenščino prevedli italijansko besedo polo? Beseda ima namreč več pomenov in pomenskih odtenkov. Pri prevodu moramo biti torej pozorni na njeno večpomenskost (polisemijo), saj se zna zgoditi, da ne bomo mogli vseh pomenov prevesti z eno in isto slovensko besedo. Pooglejmo, kako bi se lahko lotili zadeve.

Najprej izključimo pomena ‘konjski šport’ in ‘športna majica s tremi gumbi’: v obeh primerih se italijanski besedi il polo (= šport) in la polo (= majica) v slovenščino povsem neproblematično prevajata z enakozvočnico polo.

Kako pa v slovenščini ubesedujemo druge pomene italijanske besede polo? Po navadi tako, da italijanski polo postane kar slovenski pol. Toda: je ta izbira vedno utemeljena?

Če govorimo o polarni medvedih, ki živijo na severnem polu, se italijanski polo in slovenski pol popolnoma prekrivata v pomenu. Isto velja tudi za električni pol, astronomski pol in (v prenesenem pomenu) osebi, ki imata povsem različne interese in značilnosti.

Besedi pa se ne prekrivata v ostalih pomenih.

Največje težave prihajajo na dan, ko hočemo iz italijanščine prevesti besedne zveze tipa polo tecnologico, polo industriale, polo finanzario, saj nas bo govorec iz Slovenije debelo pogledal, če mu bomo rekli, da smo *zaposleni na/v tehnološkem polu nekega podjetja ali da je neko mesto *pomemben industrijski pol.

Da ne pride do neprijetnih nesporazumov, uporabljamo v teh primerih raje že uveljavljene besedne zveze. Polo tecnologico je glede na okoliščine lahko tehnološki park, podjetniški pospeševalnik, razvojni center ali kaj takega. Če želimo reči, da je Maribor »un famoso polo industriale della Slovenia«, bomo napisali, da je »pomembno industrijsko središče«.

Besedi pol (slo) in polo (ita) sta v gornjih primerih paronima – lažna prijatelja. Polo v italijanščini pomeni tudi središče, center, področje, pospeševalnik, industrijsko panogo, podjetje ipd.; v slovenščini pa pol nima tega dodatnega pomena, kot je razvidno iz razlage na portalu Fran, predvsem pa iz primerov, zbranih v korpusu Gigafida.

Raba besede pol s pomenoma središče ali center se je uveljavila tudi v šoli: tako bomo npr. slišali, da *profesor poučuje na licejskem/tehničnem polu; taka izjava je za povprečnega govorca slovenskega jezika nerazumljiva.

Lokalne posebnosti (in tudi paronimi) sodijo na raven sproščenega, pogovornega jezika, uporabljamo pa jih predvsem v neformalnem sporazumevanju na lokalni ravni; v institucionalnih okoliščinah (torej tudi v šoli) je taka raba neustrezna.

Ko smo v dvomu, ali je določena beseda ali besedna zveza splošno razumljiva ali zgolj lokalna, si lahko pomagamo s korpusom. V Gigafido vtipkamo besedo ali besedno zvezo, ki nas zanima, in takoj dobimo vsaj delni rezultat: za tehnološki pol nam konkordančnik ponuja en sam zadetek, kar ni zadovoljiva količina, da bi lahko sklepali o splošni rabi te besedne zveze. V primeru licejskega pola pa naletimo celo na 24 konkordanc, kar se nam lahko zdi kar sprejemljivo število — a bodimo previdni in preverimo vire zadetkov: vseh 24 pojavitev je iz zamejskega tednika Novi glas, kar pomeni, da je raba značilna izključno za naš prostor. Podobno statistiko (17 konkordanc, vse iz istega medija) dobimo tudi za tehnični pol.

Če želimo raziskovati dalje, lahko uporabimo opcijo naprednega iskanja na Gigafidi in preverimo, kateri pridevniki se pojavljajo v okolici besede pol. Takoj bomo opazili, da se slovenska beseda pol ne uporablja v omenjenem pomenu italijanske besede polo (tecnologico, industriale, liceale …), saj so pridevniki v okolici povsem drugačni in neprimerljivi z italijanskimi.

, ,
Previous Post
Kako pomembno je, da smo na svoj jezik PONOSNI?/2
Next Post
Anketa: Mreže govorcev (kako se sporazumevate na socialnih omrežjih?)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu