V zamejstvu in sploh na Primorskem večkrat slišimo, da si je nekdo »razbil roko«. Če bi nas kdo iz Slovenije slišal, bi nas debelo pogledal in se nam posmejal, saj si je nesrečnež 𝑧𝑙𝑜𝑚𝑖𝑙 roko. Gre za značilen primer vpliva italijanščine zaradi jezikovnega stika.
Govorci slovenščine, ki smo v tesnem stiku z italijanščino, imamo večkrat težave pri razlikovanju glagolov 𝙯𝙡𝙤𝙢𝙞𝙩𝙞 in 𝙧𝙖𝙯𝙗𝙞𝙩𝙞. To se dogaja predvsem zaradi prevajanja iz italijanščine in neupoštevanja polisemije oz. širšega pomena italijanskega »rompere«. Po slovarju Treccani ima »rompere« več pomenov, ki jih upravičeno prevajamo tudi z 𝙯𝙡𝙤𝙢𝙞𝙩𝙞 oziroma 𝙧𝙖𝙯𝙗𝙞𝙩𝙞, odvisno od konteksta. Slovar sopomenk sicer navaja glagola kot sopomenki, tako da nas v tem primeru lahko celo zavede. V SSKJ pa lahko takoj opazimo razliko v pomenu, saj 𝙧𝙖𝙯𝙗𝙞𝙩𝙞 pomeni, da nekaj »razpade na drobne dele« in »da se uniči«, medtem ko 𝙯𝙡𝙤𝙢𝙞𝙩𝙞 pomeni »narediti iz česa trdega nepravilne dele« in »poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi«, čemur sledijo tudi zgledi rabe, kot so »zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik«. Skratka kosti si tako ali tako ne želimo zlomiti, kaj šele razbiti, to bi bilo sicer možno, a zelo boleče in verjetno gips ne bi bil dovolj, da bi postavil spet vse razbite dele skupaj.
Kako pa si lahko hitro in preprosto pomagamo? Najboljše je, da pred SSKJ2 preverimo ustrezno rabo kolokacij v Kolokacijskem slovarju, sobesedilo nam bo namreč prej pomagalo kakor opis pomena. Takoj ko vtipkamo glagol razbiti, opazimo, da so najpogostejše kolokacije z razbiti »šipo/steklo/okno, v besu/namerno« ipd., z zlomiti pa »nos, nogo, ključnico, duševno/psihično zlomiti«.
