Sara Brezigar: O jeziku, identiteti in manjšini*

 

* Iz uvodnega razmišljanja dr. Sare Brezigar (SLORI) na 2. Deželni konferenci o zaščiti slovenske manjšine (Gorica/Trst, 24. in 25. novembra 2017)

“Vprašanja o tem, kdo je Slovenec, kako se kdo identificira, koliko je »pravih« Slovencev, kako se kdo počuti, so sicer zanimiv pokazatelj, vendar zgolj posledica nečesa, ne pa vzrok. Kajti na nivoju identitete se v največji možni meri prikazuje to, kar se dogaja na nivoju jezika. Jezik je torej točka, kjer je potrebno ukrepati. Jezik je v največji možni meri vzrok.”

“… če je znanje jezika preslabo, da bi ga uporabljali v vsakdanjih govornih situacijah, potem ga govorci postopoma prenehajo uporabljati. Zmanjšuje se mu komunikacijska vrednost in posledično se jezikovna skupnost krči.”

Sara Brezigar, predsednica SLORI – Vir: Primorski dnevnik

“Vprašanje rabe slovenščine v javni upravi je košček mozaika, ki bi nam omogočil, da naredimo korak naprej pri razvoju naše skupnosti; da končno postavimo neke zametke jezikovne politike in se upremo trendom, ki v to okolje vnašajo miselnost, da je naša slovenščina posebna. Da nastaja neka »zamejščina«. /…/ Vsak jezik ima lokalne posebnosti, vendar ko se od standarda oddaljuje v tolikšni meri, da je govora o »zamejščini«, so implikacije strašljive za vsakogar, ki se vsaj bežno raziskovalno ukvarja s temi vprašanji.”

 

“Pogosto se pri slovenski skupnosti pojavlja prepričanje, da je učenje slovenščine na šolah z italijanskim učnim jezikom nekaj, kar se ne tiče razvoja naše manjšine. S tem se nikakor ne morem strinjati.”

“Prihodnost skupnosti je odvisna od njene zmožnosti, da pritegne posameznike iz periferije, iz teh zunanjih obročev, bližje jedru skupnosti – v enaki meri kot se drugi posamezniki oddaljujejo od njenega jedra proti zunanjim obročem. Ta prehodnost »iz« in »v« skupnost mora biti obojestranska in uravnotežena. /…/ Ker je naša skupnost in posledično naša skupinska identiteta definirana na jeziku, primarne organizacije tega usmerjanja proti jedru ne zmorejo izvajati brez podlage, ki jo predstavlja koherentna jezikovna politika.”

(Besedilo lahko v celoti preberete v Zborniku 2. Deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine (str. 27).)

#JezikovnaPolitika, #JezikovnaRaznovrstnost, #JezikovnoNačrtovanje, #ManjsinskiJezik, #narecje, #ZvrstiJezika, predavalnicaŠ
Previous Post
Intervento → poseg?
Next Post
Prosto dostopne knjige Oddelka za prevajalstvo FF UL

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field

Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed