Jezikovne mešanice so idiomi, ki jih uporabljamo pretežno v neformalnih okoliščinah – med prijatelji, sorodniki … včasih tudi med kolegi, predvsem v prostem času. Taki idiomi nastajajo in se uporabljajo v večjezičnih okoljih, tam, kjer se stikata vsaj dva jezika, ki sta si geografsko ali kulturno blizu.

Ena od takih mešanic je tudi “itavenščina”, mešanica italijanščine in slovenščine, ki jo pogosto uporabljamo Slovenci v Italiji, ko “pijemo bjerco” in “jemo patatine”, potem pa pospravimo “krožnike v lavastoviglie”. A itavenščina ni edina jezikovna mešanica – takih primerov je v svetu veliko, na primer med migranti.

Nekoč so jezikovne mešanice veljale za jezik neukih, neizobraženih ljudi – zaradi tega so bile družbeno stigmatizirane kot nekaj sprevženega, popačenega, grdega – in celo moralno spornega. Brez resnih znanstvenih dokazov so mnogi tudi menili, da mešanice “uničujejo” jezik in ga resno “ogrožajo”.

Danes jezikoslovci vemo, da so mešanice izredno pogost pojav, ki nikakor ni značilen samo za družbeno obrobje: mešanice so enako razširjene tudi med intelektualci. Še več: človek, ki dva jezika meša oz. kombinira, očitno ta dva jezika tudi pozna – zato so mešanice postale celo pokazatelj neke … dodane vrednosti.

Zatekanje k jezikovnim mešanicam je problematično edino takrat, ko ta idiom docela nadomesti uporabo enega ali obeh jezikov, ki sestavljata mešanico. To se dogaja predvsem takrat, ko predstavlja mešanica kompenzacijsko strategijo govorca, ki enega ali obeh izvornih idiomov ne pozna več ali ga ne pozna v zadostni meri, da bi ga lahko suvereno uporabljal v vseh sporazumevalnih okoliščinah. Taki govorci začenjajo jezika (ali jezike) mešati tudi v formalnih okoliščinah, ko raba jezikovnih mešanic ni več primerna ali celo sprejemljiva. V tem primeru govorimo o neuravnovešeni dvojezičnosti.

Torej: jezikovne mešanice same po sebi niso problematične ali sporne, dokler predstavljajo izbiro govorca v okoliščinah, kjer so take neformalne rabe splošno sprejemljive. Težave se začenjejo pojavljati, če govorec uporablja SAMO jezikovne mešanice, in to tudi takrat, ko taka raba ni dobrodošla.

 

JEZIKOVNE MEŠANICE: KDAJ JA IN KDAJ NE?

JA, ko:

  • so okoliščine pogovora neformalne, sproščene;
  • se pogovarjamo z osebami, ki mešanico razumejo;
  • smo v družbi prijateljev, sorodnikov ali znancev;
  • smo s kolegi iz službe na malici, ob kavi ali na izletu;
  • pišemo kratka neformalna sporočila (SMS).

NE, ko:

  • govorimo v javnosti ali ko okoliščine zahtevajo rabo knjižnega jezika;
  • nas sogovornik ne razume, ker ne pozna enega ali več jezikov, ki sestavljajo mešanico;
  • smo v službi, na sestanku, na predavanju;
  • pišemo daljša sporočila, objave na socialnih omrežjih (ker jih lahko berejo tudi ljudje, ki mešanic ne razumejo), formalna sporočila;
  • se pogovarjamo / si dopisujemo z ljudmi, ki jih ne poznamo.

 

TEST/1

Si odvisnik/odvisnica od jezikovnih mešanic? Preveri, ali bi znal/znala – če bi okoliščine to zahtevale – uporabljati tudi standardni slovenski jezik namesto “itavenščine” …

TEST/2

Kateri jezik je pri tebi / v tvojem okolju dominanten? Preveri s testom!

 

, ,
Previous Post
Jezikovni poligon
Next Post
Galeb – mladinska revija

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu