Komaj tri leta so minila od mature, zdaj pa je naša Metka že doktorica filozofije! Iskreno ji čestitamo vsi domači.

Čestitke so res na mestu, saj je Metka potolkla vse rekorde: v samih treh letih je očitno zaključila študij, ki običajno traja osem let … ali je mogoče prišlo do kakega (jezikovnega) nesporazuma???

Dottore in doktor nista samo vljudnostni poimenovanji tako kot gospod, gospa, gospodična. To sta tudi uradna naziva, ki sta določena z zakonom in ki ju pridobimo na podlagi dosežene stopnje izobrazbe.

Ker sta si besedi podobni, nas to zavaja – zdi se nam, da imata tudi enak ali vsaj podoben pomen … in da lahko italijanski dottore prevajamo s slovenskim doktor (oz. dottoressa z doktorica). Dejansko gre za paronima, torej lažna prijatelja: besedi sta si res podobni, njun pomen pa je različen. Pri prevodu moramo biti še posebej pozorni, saj v tem primeru ne gre za neformalno, prijateljsko in domače poimenovanje, ampak za uradni, zakonsko določeni naziv – zgrešen prevod v takih primerih ni samo jezikovna nerodnost, ampak (lahko) tudi kaznivo dejanje.

Stopnje izobrazbe so na evropski in mednarodni ravni poenotene; zanje se uporablja šifrant ISCED, ki ga je pripravil Unesco.

V strogo institucionalnih kontekstih, na primer v listinah, cv-jih in podobnih dokumentih, nazivov niti ne prevajamo – zato da se izognemo vsakršni zmedi, jih puščamo  v jeziku države, kjer smo jih pridobili, dodajamo pa šifro ISCED. Morebitni prevod oz. razlago dodamo v oklepaj ali celo v opombo:

“Imenujem se Metka Koren. Na Univerzi v Trstu sem zaključila provstopenjski študij filozofije in pridobila naziv “dottore in filosofia” – ISCED 6 (slov: univerzitetna diplomirana filozofinja).”

Ko se odločimo za prevod (oz. ko prevod dodajamo izvirniku), ne prevajamo besed, ampak pojme. V primeru nazivov moramo torej primerjati stopnje izobrazbe in odgovarjajoče nazive. Ne glede na to, kje smo pridobili naziv, pri prevajanju vedno velja, da mora terminologija ciljnega jezika ustrezati standardom države ali držav (oz. regij, kantonov in dežel), kjer je ta jezik uradni/državni/prevalentni sporazumevalni kod. Če bi nazive prevajali npr. iz italijanščine v nemščino, bi imeli več dela, saj bi se morali odločati med nemškim, avstrijskim in švicarskim standardom. Ko pa prevajamo v slovenščino, je stvar preprosta: naš referenčni standard je standard Republike Slovenije, ki je mdr. določen z zakonom. Prav tako so nazivi zakonsko določeni v Italiji. Ker sta tako Italija kot Slovenija članici EU, so stopnje izobrazbe in odgovarjajoči nazivi regulirani tudi na tej ravni.

Če moramo npr. prevesti naziv dottore in filosofia, ki ga pridobi študent po treh letih študija na univerzi v Italiji, bomo pogledali, kateri naziv (ali katere nazive) pridobi kolega, ki iz filozofije diplomira na univerzi v Sloveniji. Opazili bomo, da je opcij sicer več, v nobenem primeru pa ni doktor filozofije, ampak univerzitetni diplomirani filozof ali profesor filozofije. Naziv doktor pridobijo namreč študenti po osmih in ne treh letih študija, zaradi česar tega naziva ne smemo kar tako podeljevati tistim, ki te stopnje izobrazbe (ISCED 8) še nimajo.

Na kratko:

1.stopnja, 3 leta študija    = dottore                         → univerzitetni diplomirani xy
(npr. Metka Koren, univ. dipl. fil.; Miha Kopač, univ. dipl. ekon; Alenka Žagar, univ. dip. inž)

2. stopnja, +2 leti študija  = dottore magistrale  → magister xy
(npr. Janez Novak, mag. fil. …)

3.stopnja, +3 leta študija  = dottore di ricerca     → doktor znanosti
(npr. dr. Metka Novak)

 

, ,
Previous Post
Territorio → teritorij?
Next Post
Intervento → poseg?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu