“Leta 1992 sem diplomirala na liceju.”

“Dijaki prejmejo diplomo o znanju tujih jezikov.”

“Vsem zborom so dali diplomo o sodelovanju na reviji.”

 

Zakaj imamo z diplomo včasih težave? Zato, ker se italijanska beseda (il) diploma uporablja povsem drugače kot slovenska beseda diploma, ki je med drugim, za razliko od italijanskega paronima, ženskega spola.

(il) Diploma je v italijanščini listina, s katero dokazujemo, da smo uspešno opravili neko izobraževanje, tečaj ali program oz. da smo se izkazali na kakem tekmovanju ali natečaju; z diplomo dokazujemo tudi status oz. državljanstvo – podrobnejše razlage in primere lahko dobite v spletnih slovarjih Treccani, Garzanti ali De Mauro. Skratka, (il) diploma ima v italijanščini veliko različnih pomenov.

Slovenska beseda diploma (ženskega spola!) pa ima veliko ožji pomen. Razen redkih izjem se uporablja skoraj izključno ob zaključku študija na univerzi oz. na enakovrednem visokošolskem zavodu. Pregledni Spletni slovar slovenskega jezika nam ponuja te primere iz realnih besedil:

“Za biološko orožje se je specializiral takoj po diplomi na medicinski fakulteti.”  “Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom.”
“Na tem delovnem mestu sploh ne bi smel biti zaradi neustrezne izobrazbe, zlasti zaradi ponarejene diplome.”

V prenesenem pomenu se beseda diploma lahko uporablja tudi za diplomsko delo oz. diplomsko nalogo, ki ga/jo študent_ka pripravi ob koncu študija na univerzi: “Neda je te dni nasploh zelo zaposlena, saj piše diplomo iz arhitekture.”

Redko (ampak res zelo redko!) se beseda diploma uporablja tudi za kake druge listine, npr. za mojstrske diplome ali za priznanja na raznih tekmovanjih.

Vsekakor pa diploma NI matura: v italijanščini je ‘diploma di liceo classico čisto običajna besedna zveza in tudi strokovni termin; v slovenščini pa je to ‘(klasična) matura’. Dijaki ne diplomirajo (še); po končani drugostopenjski srednji šoli v Italiji oz. enakovredni srednji šoli v Sloveniji (šele) maturirajo oz. opravijo maturo. Diplomirali bodo čez nekaj let, na fakulteti. Ker gre v obeh primerih (pri maturi in diplomi) za uradni listini in uradni doseženi stopnji izobrazbe, moramo biti pri prevajanju nazivov pozorni, saj to področje ureja zakonodaja na nacionalni (slovenski in italijanski) ravni ter na ravni EU.

Tudi listini, s katero potrjujemo doseženo stopnjo znanja tujih jezikov, v slovenščini ne rečemo diploma, pač pa certifikat. Tudi to področje je regulirano na ravni EU in posledično tudi na ravni posameznih držav. Dijaki prejmejo torej ‘certifikat o doseženi stopnji znanja tujih jezikov’.

Nekatera tekmovanja že tradicionalno podeljujejo diplome; takih poimenovanj, ki niso določena z zakoni oz. kakorkoli drugače regulirana, običajno ne spreminjamo. Če na listini piše, da je zbor ‘prejel diplomo’, lahko torej to poimenovanje ohranimo, saj je taka raba utečena tudi v Sloveniji in drugod na območju rabe slovenskega jezika. Če pa se odločamo za čisto nov prevod ali zapis, je že smiselno, da upoštevamo tudi kako drugo možnost: zbor lahko prejme potrdilo o sodelovanju, priznanje, plaketo, odlikovanje, listino …

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu