Pouk slovenščine na slovenskih šolah v Italiji urejajo zakoni, predpisi, učni načrti in drugi normativni akti, ki jih morajo učitelji in profesorji seveda upoštevati. Znotraj teh okvirov in zunaj njih (npr. pri izbirnih, popoldanskih in drugih dejavnostih) pa imajo učitelji nekaj prostora tudi za teme, ki niso vnaprej določene.

Te dejavnosti so torej enkratna priložnost za promocijo slovenskega jezika in za razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev in dijakov v neformalnih okoliščinah, za katere se ne zahteva raba knjižnega jezika. Izbira vsebinskih okvirov teh vzgojno-izobraževalnih programov je torej ključnega pomena: neustrezna “ponudba”, pa naj bo še tako ugledna, je lahko z vidika promocije in razvoja jezikovnih veščin povsem neučinkovita.

Dva elementa, ki ju kaže upoštevati pri oblikovanju tovrstnih dejavnosti, sta časovni in prostorski referenčni okvir posamezne dejavnosti. Kaj to pomeni?

Recimo, da učiteljica decembra povabi v razred starejšega vaščana, ki otrokom predstavi nekdanje navade ob božiču in novem letu. Dejavnost je lahko z več vidikov učinkovita: pomeni prekinitev običajne šolske rutine, spoznavanje običajev, medgeneracijski prenos jezika, stik z narečjem, usvajanje jezika v neformalnih okoliščinah … Res pa je, da taka dejavnost izrazito poudarja lokalnost in preteklost. To dvoje samo po sebi sicer ni negativno – nasprotno.

A poskrbeti moramo, da bodo otroci dobili vsaj toliko (po možnosti celo več!) vsebin, ki so povezane s širšim (slovenskim) prostorom in s prihodnostjo.

To pomeni, da bo morala ista učiteljica ob naslednji priložnosti (npr. ob dnevu slovenske kulture) v isti razred povabiti kakega mlajšega reperja iz osrednje Slovenije, ki bo govoril o pesmih, ki jih trenutno piše oz. ki jih bo pisal čez poletje. Skratka: poudarek naj bo na “nelokalnih” vsebinah, povezanih s sedanjostjo in prihodnostjo.

Isto načelo (časovni in prostorski referenčni okvir) naj bi veljalo pri vseh šolskih dejavnostih: pesmi, gledališki nastopi, knjige, revije, ekskurzije, izleti, popoldanske delavnice, prazniki, šolske prireditve … naj bi bili čim bolj povezani s sedanjostjo oz. prihodnostjo in širšim slovenskim kulturnim prostorom.

Razmerje med vsebinami, ki so povezane s preteklostjo in lokalnostjo, ter tistimi, ki nagovarjajo prihodnost in “nelokalnost”, mora biti vsaj uravnoteženo, če že ne v prid slednjih.

Zakaj?

Neuravnoteženo razmerje med lokalnimi in “nelokalnimi” elementi v prid prvih lahko spodbuja jezikovni in kulturni separatizem oz. secesionizem: otroci že zelo zgodaj izoblikujejo percepcijo, da je zamejstvo “skupnost zase”, ločena od siceršnjega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora, s katerim ga povezuje (če sploh) neka ohlapna vez, ki sega daleč nazaj v zgodovino.

Neuravnoteženo razmerje med preteklostjo in prihodnostjo pa lahko v otroku ali najstniku vzbudi percepcijo, da je slovenski jezik povezan izključno z zgodovino, tradicijo in (nenazadnje) z bolečimi dogodki: ogrožanjem, zatiranjem, nasiljem. Tak jezik se lahko otroku zdi neprivlačen, nezanimiv … predvsem pa neuporaben. Ne glede na to, koliko in kako se učitelji potem trudijo, da bi dopovedali, kako zelo lep in koristen je slovenski jezik, to na otroke in najstnike ne bo imelo učinka, če jim v praksi dokazujemo ravno nasprotno.

TEST:
Ali mislite, da učencem/dijakom pri pouku slovenščine in drugih dejavnostih ponujate dovolj nelokalnih vsebin, povezanih s sedanjostjo in prihodnostjo?

Svetujemo vam, da en semester izpolnjujete tabelo, ki jo dobite na tej povezavi. Za vsako dejavnost narišite krogec v ustrezno okence.
Na prvi strani pdf-datoteke je prazen graf, namenjen izpolnjevanju. Na drugi in tretji strani pa sta primera ustrezne (uravnotežene) in neustrezne (neuravnotežene) porazdelitve vsebin. Če boste ob koncu semestra imeli več krogcev na levi strani grafa kot na desni oz. več v spodnjem delu kot v zgornjem, bo to znak, da bi bilo primerno, če bi dejavnosti v razredu načrtovali nekoliko drugače.


Vaše delo bo tako učinkovitejše pri spodbujanju jezikovnih veščin in spretnosti učencev in dijakov v manjšinskem jeziku.

 

#ManjsinskiJezik, #UsvajanjeJezika, spletiščeD, spletiščeŠ
Previous Post
Risanke v slovenščini!
Next Post
Študij v Sloveniji: dolg seznam prednosti

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field

Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed