»S prevajanjem naj se ukvarjajo poklicni prevajalci.«

To prvo, splošno, zlato pravilo …  je v dvo- in večjezičnih okoljih skrajno neživljenjsko. Dejansko se v takih okoljih s prevajanjem vsaj krajših sporočil, posameznih misli ali stavkov, mora celo besed, ukvarjamo prav vsi, ki vsaj približno poznamo dva ali več jezikov. Ne gre za profesionalno prevajanje celih besedil, ampak bolj za “prenos misli” iz enega v drug jezik.

Napotek, ki smo ga večkrat slišali v šoli (NE PREVAJAJ IZ ITALIJANŠČINE, MISLI PO SLOVENSKO!), je sicer načeloma pameten … a žal neuresničljiv. Možgani dvojezičnega govorca so strukturirani tako, da lahko avtomatično razmišljajo v obeh jezikih in nato posamezne misli po potrebi “pretvorijo” v drug jezik. Pa tudi zunanje okoliščine nas pogosto silijo, da prehajamo iz enega jezika v drugega. Popolna prepoved prevajanja je torej nesmiselna in neumestna. Veliko pametneje je, da se naučimo nekaj osnovnih pravil prevajanja … za vsakdanjo rabo.

  1. Prevajamo pojme, ne besed

Zadnja stvar, ki jo pri prevajanju potrebujemo, je slovar. Najprej moramo namreč razumeti, kaj določena beseda pomeni v izvirniku. Recimo, da prevajamo besedno zvezo Bando di concorso. Če se lotimo dobesednega prevajanja s slovarjem v roki, bomo dobili Sklic/razglas konkurza/natečaja. Končni rezultat? Nihče ne bo razumel, kaj želimo s tem povedati … tisti, ki nas bodo slučajno razumeli, pa se nam bodo smejali.

2. Razumeti moramo izvirnik

Preden se lotimo prevajanja, moramo najprej razumeti izvirnik. Za kaj gre? Kje je ta bando di concorso objavljen? Kdo ga je objavil? Kaj je predmet tega “sklica”? Kdo se lahko prijavi? Kaj ponuja avtor/naročnik? Gre za izbor literarnih del za kako nagrado? Ali za javno naročilo gradnje objekta? Ali za izbor kakega projekta? Za zaposlitev ljudi v javni upravi?

Recimo, da prevajamo besedilo “Il MIUR ha pubblicato il bando 2017 relativo al concorso per Dirigenti Scolastici, che prevede la collocazione in servizio di 2.425 unità.” Zdaj vemo, da gre za nek uradni postopek, ki ga je razpisalo ministrstvo, po katerem bodo zaposlili 2.425 ravnateljev šol.

POZOR! Na tej točki se nam zdi, da že vse vemo in znamo … in da lahko kar v svoji glavi poiščemo besede, s katerimi bi prevedli besedno zvezo bando di concorso. A to ni pravi postopek. Pri prevajanju si ničesar ne izmišljamo: samo poiščemo ustrezno besedno zvezo, ki že obstaja, in jo kvečjemu rahlo prilagodimo.

 

3. Referenčni jezik/prostor

Ko vemo, kaj moramo pravzaprav prevesti, najprej preverimo, ali kaj takega (v našem primeru: postopek za zaposlitev ravnateljev) obstaja tudi v državi/regiji, ki je za dani ciljni jezik referenčna. Pri slovenščini nimamo težav: referenčna država je Republika Slovenija. Težja naloga čaka tiste, ki prevajajo npr. v nemščino, saj morajo primerjati nemški, avstrijski in švicarski standard. Teh težav s slovenščino k sreči nimamo.

4. Enako, podobno, različno

Preveriti moramo torej, kako poteka izbor ravnateljev šol v Sloveniji, točneje: preveriti moramo, kako se imenuje objava tega postopka. Je to sklic, razglas ali kaj tretjega? Je postopek v tem primeru konkurz, natečaj ali …?

Če v iskalno vrstico svojega spletnega brskalnika vstavimo niz “zaposlitev ravnatelj”, nam že prvih nekaj zadetkov pokaže, da je postopek v Sloveniji drugačen. Ravnatelji šol v Sloveniji niso zaposleni za nedoločen čas, ampak za neko mandatno obdobje. Vsaka šola izbere in zaposli svojega ravnatelja, izborov na državni/regijski ravni ni. Kaj zdaj?

POZOR! Ko vidimo, da je stanje (predmetnost) v referenčni državi drugačna od naše, nas spet obide misel, da bi navsezadnje lahko prevajali po svoje, kar po občutku. A to ne bo prava pot …

5. Zberemo na kup, kar se zbrati da

Kljub temu da je postopek imenovanja in zaposlitve ravnateljev šol v Italiji in v Sloveniji različen, najbrž vendarle obstajajo neke skupne točke: nekje je treba objaviti novico, da nekdo (šola, ministrstvo, občina …) zaposluje ravnatelja; predviden mora biti neki postopek; ta ravnatelj mora očitno imeti neke pogoje (znanja, izkušnje) …

Najbolje je, da obiščemo nekaj zanesljivih spletnih strani (za zaposlovanje ravnateljev bodo to najbrž strani šol, ministrstva, zavoda za zaposlovanje …) in zberemo vso terminologijo, ki se nam zdi uporabna: dobili bomo npr. razpis, izbor, kader, objava razpisa, prosto delovno mesto, zaposlitev, zaposlitev za določen čas … Opazili bomo, da terminologije, ki bi jo dobili, če bi prevajali kar na prvo žogo (sklic, razglas, konkurz, natečaj) ni od nikoder – to dokazuje, da bi bil naš dobesedni prevod strel mimo.

6. Prilagodimo razmeram

S to terminologijo, ki smo jo dobili v referenčnem prostoru (državi, regiji), si moramo zdaj pomagati, kot vemo in znamo. Bando di concorso bo torej še najverjetneje objava razpisa; če želimo poudariti, da je predviden neki postopek, smo lahko tudi bolj natančni: objava razpisnega postopka. Po navadi je tako, da imamo več opcij, vse pa morajo biti vsaj skladne s tistimi, ki se uporabljajo v referenčnem prostoru – torej, za slovenščino, v Republiki Sloveniji.

,
Previous Post
Časoris – spletni časopis za radovedne
Next Post
Aplikacije – kaj z njimi?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu