Bolje, hitreje, lažje: usvajanje (slovenskega) jezika

 

Naslov zveni kot moto olimpijskih iger: višje, hitreje, močneje. In dejansko ima tudi usvajanje jezika marsikaj skupnega s športom.

Rekreativci, amaterski tekmovalci, profesionalci

Telesna aktivnost je nujno potrebna za skladen in zdrav razvoj človeka. Zato moramo biti telesno aktivni vsi – ne samo tisti, ki se s športom ukvarjajo tekmovalno ali celo profesionalno.

Isto velja za jezik. Vse jezike, ki jih imamo v svojem naboru (torej tudi prvi, materni, primarni jezik), moramo redno in aktivno uporabljati. Če ga ne uporabljamo redno, jezik zakrkne – to velja tudi za prvi, materni oz. primarni jezik (o razlikah med temi tremi lahko berete v našem Slovarčku pojmov!). Kar naenkrat postane naše izražanje okorno, ne moremo se spomniti besed, stavki postanejo “čudni” … skratka: izgubimo kondicijo. Jezik moramo torej vaditi vsak dan, pa čeprav le za deset minut …

Kje in kako treniramo jezik?

Nekoč je veljalo, da jezik treniramo z branjem – po možnosti z branjem “klasične” književnosti. Danes vemo, da moramo biti govorci v stiku z različnimi rabami jezika – nekako tako, kot moramo trenirati vse mišice telesa.

Smiselno je torej, da poskrbimo za čim bolj raznoliko vadbo: berimo različna besedila iz različnih virov (književnost, spletne strani, revije, časopise …), poslušajmo različne radijske postaje, postavimo se v različne okoliščine, v katerih smo prisiljeni, da uporabljamo slovenski jezik.

S čim si lahko pomagamo?

Najbolje je seveda, da gremo kam, kjer bomo morali uporabljati slovenski jezik v vseh življenjskih okoliščinah in kjer si ne bomo mogli pomagati z italijanščino. A da bi vsako leto preživeli en mesec nekje vzhodno od Postojne, je dokaj nerealno.

K sreči nam na pomoč lahko priskoči internet: na spletu dobimo pravzaprav vse, kar nas utegne zanimati in s čimer si lahko pomagamo!

Izberimo trening, ki nas zanima

Pri treningu jezika velja isto pravilo kot pri športu: ne silimo se (in ne silimo drugih!) v panoge in discipline, ki nam niso pisane na kožo. Če nas vedno pošastno zebe, očitno zimski športi niso prava izbira – kmalu bomo obupali in pričakovanih rezultatov ne bo.

To velja tudi za trening jezika: če nam poezija ni všeč, nima smisla, da se mučimo z njo!

 

Nekaj namigov za hiter, učinkovit in … nizkoproračunski trening

 

Slovenščina je pri nas vse prepogosto povezana s šolo oz. z “resnimi” dejavnostmi, prosti čas (zabavo, hobije, televizijske serije, filme, pop glasbo …) pa povezujemo z italijanščino. Če želimo razvijati svoje veščine v slovenskem jeziku, moramo to rutino nujno … postaviti na glavo!

 

5 odličnih trenažerjev za slovenščino

  1. Kupite si slovenske revije s področij, ki vas najbolj zanimajo (prek spleta se lahko naročite na tiskane in spletne izdaje): ročna dela, kuhanje in peka, vrtnarjenje, finance, lov, vzgoja, nove tehnologije, politika, moda … izbire je ogromno! Spremljajte predvsem slovensko pop sceno: besedila popevk so bogata zakladnica zadnjih jezikovnih trendov.

→ ZA ŠOLE: Tudi najstnikom kupujte slovenske revije – seveda s področij, ki jih zanimajo; ljudje se jezika naučimo, tudi če prebiramo nasvete za šminkanje ali navodila za popravilo kolesa. Predvsem pa jim približajte (sodobno) slovensko pop kulturo: slovnične naloge lahko delate tudi na besedilih zadnjih popevk …

2. Berite časopise, poslušajte poročila in glejte TV-dnevnike iz Slovenije: to ne pomeni, da ne smete spremljati slovenskih medijev v Italiji, dejstvo pa je, da mediji v Sloveniji obravnavajo tudi druge teme, ki so pri nas manj aktualne … in z različnimi temami govorci usvajamo različno besedišče. Raznolikost sporazumevalnih praks, ki smo jim izpostavljeni, pa zagotavlja razvoj jezikovnih veščin.

→ ZA ŠOLE: Spodbujajte branje, gledanje in poslušanje medijev iz Slovenije – tudi komercialnih, takih, ki npr. predvajajo “figo” glasbo …

3. Glejte filme v izvirniku … s slovenskimi podnapisi: na spletu poiščite svoje najljubše filme/nadaljevanke in preverite, ali obstaja tudi različica s slovenskimi podnapisi; zahajajte v kinodvorane  v Slovenijo (v Koper, Novo Gorico, Sežano): večkrat so svetovne uspešnice, ki jih uvažamo iz Hollywooda, prej na sporedu v Sloveniji kot v Italiji, to pa ravno zato, ker filmov v glavnem ne sinhronizirajo, kar omogoča njihov “hitrejši” prihod v kinodvorane!

→ ZA ŠOLE: Ko v šoli med poukom ali popoldanskimi dejavnostmi gledate filme (tudi dokumentarce ali risanke), poskrbite, da niso v italijanščini: izberite v slovenščino sinhronizirane filme ali filme v izvirniku s slovenskimi podnapisi.

4. Zahajajte v Slovenijo … čim pogosteje in v čim različnejše kraje, po možnosti tja, kjer vaši sogovorniki sploh ne bodo razumeli italijansko: v toplice, na smučišča, v naravo …

ZA ŠOLE: Čim več dejavnosti organizirajte v Sloveniji – poskrbite tudi, da bodo v tem času otroci v stiku z vzgojitelji, trenerji, vodiči in drugimi govorci, ki ne razumejo italijansko.

5. In nazadnje: spremenite jezikovne nastavitve na svojih računalnikih in telefonih!
S tremi kliki si lahko računalnik in telefon nastavite tako, da se boste z njima “sporazumevali” v slovenščini. Spremenite tudi nastavitve svojih najbolj priljubljenih strani oz. omrežij: Facebook, Twitter, Google in vse ostalo začnite uporabljati v slovenščini!

ZA ŠOLE: To “vajo” izvedite kar v razredu. Vsi šolski računalniki naj imajo slovenske nastavitve, pri pouku pa skupaj z učenci/dijaki zamenjajte tudi nastavitve na njihovih telefonih. S tem lahko povežete tudi kako vajo, npr. sestavo italijansko-angleško-slovenskega slovarčka socialnih omrežij (všečkati, deliti, pomahati …).

 

,
Previous Post
Predavanja, lekcije, tajništva, davki … – kviz študentske terminologije!
Next Post
Izobraževalni program Slovenščina kot učni jezik na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu