Spletni portal SMeJse (Slovenščina kot manjšinski jezik), ki sta ga pripravila Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela v Trstu, praznuje 1 leto. Lani smo začeli v Primorskem dnevniku objavljati tudi rubriko, s katero opozarjamo na novosti, ki se pojavljajo na spletnem portalu. Po prvem letu delovanja smo se odločili, da vam na kratko predstavimo najpopularnejše teme s področja didaktike slovenskega jezika, pojavov jezikovnega stikanja, jezikovne politike, sociolingvistike … in da se na koncu vsi skupaj še malce poSMeJemo.

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran, da všečkate našo FB-stran in da nam sledite na Twitterju. Če imate kako vprašanje ali bi radi sodelovali z nami, nam pišite na naslov info@smejse.it.

 

NEKAJ OSNOVNIH POJMOV ZA OGREVANJE
(več o tem v našem SLOVARČKU POJMOV)

Prvi jezik: je jezik, ki ga usvojimo najprej, nekako do 3. leta starosti; pogovorno mu pravimo tudi materni jezik. Vsak govorec ima lahko več prvih jezikov.
Primer: za Mojco, ki se z mamo od rojstva sporazumeva v slovenščini, z očetom pa v italijanščini, sta slovenščina in italijanščina prva jezika (Mojca ima torej dva prva jezika).

Drugi jezik: to je jezik, ki ga usvojimo po 3. letu starosti, in sicer spontano iz okolja, v katerem živimo.
Primer: če se Mojca s starši preseli na Dunaj, jo bo tam »obdajala« nemščina, ki bo torej zanjo 2. jezik.

Tretji (tuji) jezik: je jezik, ki se ga naučimo po 3. letu starosti, a ne iz okolja, ampak v šoli.
Primer: Mojca, ki govori s starši slovensko in italijansko, živi pa na Dunaju, se bo angleščine učila v šoli; to bo zanjo tretji jezik.

Primarni jezik: to je jezik, ki ga v določenem trenutku svojega življenja najbolj suvereno uporabljamo v več sporazumevalnih okoliščinah.
Primer: če bo Mojca govorila slovensko in italijansko samo s starši, z vsemi ostalimi (s prijatelji, v šoli, v službi …) pa nemško, bo verjetno nemščina postala njen primarni jezik.

Sporazumevalna zmožnost: je sposobnost govorca, da ustrezno uporablja vse jezikovne veščine (pisanje, branje, govorjenje in poslušanje) v vseh življenjskih okoliščinah (doma, v službi, pri mehaniku, pri frizerju, pri zdravniku, na banki …) in v vseh okoljih (v Trstu, Gorici, Špetru, Sežani, Ljubljani, Celovcu …).

 

USVAJANJE IN UČENJE JEZIKA
(več o tem z razdelku SLOVEŠČINA 360°)

 

  • Kaj je učenje in kaj usvajanje jezika?

Usvajanje je spontano pridobivanje veščin o rabi jezika — jezik usvajamo iz okolja, v katerem živimo.

Učenje je strukturirano pridobivanje znanja o jeziku — jezika se učimo v šoli, pri pouku.

Idealna rešitev je kombinacija obeh: usvajanja in učenja. Če eden od teh dejavnikov odpade, moramo ustrezno prilagoditi didaktične metode oz. količino in kakovost izpostavljenosti jeziku.

 

  • Kaj je izpostavljenost jeziku?

Izpostavljenost je ključni dejavnik za uspešno usvajanje jezika: visoko sporazumevalno zmožnost lahko dosežemo, če je naš stik z jezikom stalen (celo življenje), dosleden (vsak dan v več sporazumevalnih okoliščinah) in aktiven (jezik moramo dejansko uporabljati). Če okolje ne nudi ustrezne izpostavljenosti, moramo to nadomestiti s prilagojenimi didaktičnimi metodami.

 

  • Je popolna potopitev v slovenski jezik pri nas mogoča?

Ne, ker vsi govorci slovenščine v Italiji govorijo tudi italijansko. Če se želimo popolnoma potopiti v slovenski jezik, moramo iti tja, kjer naši sogovorci ne bodo znali (ali bodo komaj znali) italijansko.

 

  • Se lahko jezika naučimo tudi brez popolne potopitve?

Lahko, a to dejstvo (da nismo nikoli povsem potopljeni v neko jezikovno okolje) moramo upoštevati pri načrtovanju pouka in drugih dejavnosti.

 

Prihodnost, povezanost, svet

Za manjšinske jezike na splošno velja, da je pri pouku pogosto poudarek na preteklosti, tradiciji in lokalnem okolju. Te teme so pomembne … a še pomembnejša je prihodnost in povezanost z drugimi okolji, kjer se dani jezik uporablja. Primer? Če učenci ne vedo, kaj je kangla, je to manj hudo, kot če ne vedo, kaj je mlekomat 

 

 

JEZIKOVNO NAČRTOVANJE

 

  • Narečja: DA ali NE?

DA: doma, v družini, s prijatelji, na vasi, v neformalnih okoliščinah.

NE: v šoli, v medijih, na uradnih napisih, smerokazih in v vseh institucionalnih okoliščinah.

Zakaj tako? Ker raba narečja v neustreznih okoljih spodbuja jezikovni separatizem (npr. to, kar se dogaja v Reziji).

 

  • Tehnologija in splet

Za dolgoročno preživetje jezika v sodobnem svetu je treba poskrbeti za njegovo prisotnost na spletu in za njegovo digitalno opremljenost. Čim prej moramo izdelati prosto dostopne, odzivne in uporabnikom prijazne dvojezične italijansko-slovenske spletne vire (splošne slovarje, terminološke glosarje, slogovne priročnike …).

 

  • Podpora aktivni dvojezičnosti

Dvojezičnost v prostoru ni samo domena javne uprave in politike. Zanjo moramo skrbeti vsi — vsak dan. Lastniki podjetij, trgovin, gostinskih obratov in vsi, ki smo v stiku z javnostjo, poskrbimo, da bo v našem okolju čim več vidne prisotnosti slovenščine: namestimo dvojezične napise in sogovornikom povejmo, da lahko v stiku z nami uporabljajo tudi slovenščino.

 

 

LAŽNI MITI O JEZIKU
(več o tem v razdelku LAŽNI MITI O JEZIKU)

 

  • Če z otrokom doma govorimo v narečju, se nikoli ne bo naučil knjižnega jezika

NE! Otroci, ki doma govorijo v narečju, se brez težav naučijo drugih zvrsti jezika … pod pogojem, da so jim ustrezno izpostavljeni. Poleg tega imajo tudi celo vrsto kognitivnih prednosti. Torej: narečje v družini? JA!

 

  • Tujke, kalki in interference kvarijo jezik

NE! Vsi jeziki nenehno sprejemajo in oddajajo besede in besedne zveze. Nekatere od teh se v jeziku ustalijo in udomačijo, druge izginejo brez sledu, tretje dobijo nove pomene in pomenske odtenke.

 

  • Jezika se učimo z branjem

JA in NE — Z branjem se učimo predvsem branja. To nam nedvomno pomaga … a s tem smo opravili le približno ¼ poti. Poleg branja moramo namreč obvladati še pisanje, poslušanje in govorjenje. Zato je pomembno, da razvijamo vse jezikovne veščine, in sicer v različnih okoliščinah. Poleg tega je pomembno tudi, da prebiramo različne vrste besedil iz različnih virov (romane, poezijo, navodila za uporabo telefona, kuharske recepte, rumeni tisk, dnevne novice v različnih medijih …).

 

  • Prvi (materni) jezik je jezik, ki ga znamo najbolje

JA in NE — Če smo temu jeziku ustrezno izpostavljeni celo življenje, ga res lahko znamo najbolje. Če pa z maternim jezikom nismo v stalnem stiku in ga ne aktivno uporabljamo v vseh okoliščinah, lahko ta jezik »zakrkne«: spomnimo se ga še vedno, ne moremo pa ga več suvereno uporabljati.

 

 

NEKAJ TRIKOV ZA RAZVOJ JEZIKOVNIH VEŠČIN — KAR MIMOGREDE:
(več o tem …)

  1. ponastavite si telefon in računalnik: izberite slovenski jezik (velja tudi za vsa družbena omrežja, spletne brskalnike itd.);
  2. v slovenščini berite to, kar vam je všeč: če uživate v vrtnarstvu, si kupite revije s tega področja — oz. se naročite na spletne revije;
  3. postavite se v situacijo, ko boste prisiljeni uporabljati slovenščino: čim pogosteje zahajajte v Slovenijo (npr. na počitnice), če pa to ni mogoče, se vključite v kake spletne klepetalnice, forume ali FB-skupine;
  4. spremljajte dogajanje v Sloveniji: če vas politika ne zanima (oz. če vas celo živcira), poslušajte popevke, navijajte za športnike, berite novice z estrade — danes so vse te vsebine dostopne s kateregakoli telefona;
  5. glejte slovenske filme; če se vam zdijo preveč zateženi in najraje prisegate na Vojno zvezd, si jo oglejte v izvirniku … s slovenskimi podnapisi;
  6. za starše: otroku kupite (lahko tudi prek spleta) risanke v slovenskem jeziku, najstnikom filme, videoigrice in revije, primerne njihovi starosti;
  7. še nekaj za starše: poskrbite, da bodo otroci v stalnem stiku z vrstniki, ki ne znajo italijansko — če to ne gre med šolskim letom, izkoristite vsaj poletne počitnice;
  8. uporabljajte spletne vire: če se ne morete spomniti kake slovenske besede, poglejte v telefon — ne čakajte, da pridete domov in da odprete star slovar, saj boste medtem na besedo že pozabili; na spletni strani https://www.smejse.it/orodjarna/ dobite kar nekaj uporabnih povezav;
  9. če se vam zdi, da niste suvereni … ali če vas je mogoče celo sram (?): nikar! vaja dela mojstra, jezik pa je last vseh nas, ne samo jezikoslovcev;
  10. uživajte! jezik ne preživi, če se ljudje zanj (samo) žrtvujemo— jezik preživi, če v njem uživamo, ljubimo, se kregamo, kupujemo, telefoniramo, tarnamo, vriskamo in … se SMeJimo 

 

IN ZA KONEC: PREIZKUSITE SE V NAŠEM TESTU!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed

Menu